Agencija RS za energijo je objavila pripombe, ki jih je prejela v zvezi z zamišljeno nadgradnjo metodologije za obračun omrežnine za elektrooperaterje. Dobila je 24 dopisov. Katere pripombe bo upoštevala in kako, naj bi odločila še ta mesec. Svet agencije bo imel sejo 29. septembra.
V junija objavljenem osnutku predlaganih sprememb agencija ni sledila pripombi Elesa, naj se ukine delitev na višjo in nižjo sezono z različno visokimi tarifami. »Iz obremenilnega profila in podatkov Elesa jasno izhaja potreba po sezonskem razlikovanju,« je to že julija utemeljila direktorica agencije Duška Godina. Predlog spremenjene metodologije temelji na petih časovnih blokih. Ob delavnikih bi bili trije in bi bili nekoliko drugače razporejeni kot sedanji. Hkrati se poenostavlja sistem med dela prostimi dnevi, saj bosta takrat le dva časovna bloka namesto treh. Te spremembe bi agencija uvedla s 1. januarjem 2027, razen če bi elektrooperaterji presodili, da jih je mogoče uvesti že leto prej. Iz njihovih pripomb je mogoče razbrati, da to ne bo izvedljivo.
Predlagajo drugačno izračunavanje odpustkov
Agencija je predlagala zmanjšanje razlik med višinami tarif za posamezne časovne bloke. Tarifno postavko za najdražji zimski časovni blok 1 za gospodinjstva bi z novembrom znižala na 40 odstotkov predhodne vrednosti. Tarifa naj bi se nato postopno povečevala za 20 odstotnih točk in bi leta 2027 dosegla 80 odstotkov ciljne vrednosti. Preostale tarifne postavke bi letos ostale nespremenjene. Popust agencija utemeljuje z željo po preprečevanju dviga decembrske inflacije, ki po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) negativno vpliva na dvig socialnih transferjev in posledično proračun države.
Eles se strinja s postopnim zviševanjem tarife v zimskem časovnem bloku, le da bi to izpeljal po nekoliko drugačni metodi. »S postopnostjo se strinjamo,« je agenciji sporočil tudi Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na MOPE, »vendar menimo, da bo predlagani način pri uporabnikih povzročil nejasnosti in negativen odziv, saj se bo znesek (odstotek) povišal znotraj iste sezone.« Zato predlaga, da se navedeni odstotki »odpustkov« ne nanašajo na koledarsko leto, temveč na obdobje višje sezone, kar pomeni, da bi najdražja tarifa tudi v januarju in februarju 2026 doživela 60-odstotni popust. V agenciji bodo preračunali, za koliko bi to znižanje oklestilo omrežninske prihodke Elesa. V osnutku predstavljena rešitev jih bo zmanjšala za okoli enajst milijonov evrov.
Kako spodbuditi večjo porabo elektrike iz OVE?
V Gen-I so prepričani, da bi morala agencija uporabnike spodbuditi k temu, da bi svoj odjem premaknili v čas največje proizvodnje iz obnovljivih virov energije (OVE). Med možnimi rešitvami, ki bi sledile temu cilju, Gen-I omenja krajšanje trajanja najdražjih omrežninskih tarif ali uvedbo prostovoljne izbire tarif.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa predlaga drugačno obravnavo elektrointenzivnih odjemalcev, ki naj bi v prihodnje uživali 50-odstotni popust pri plačilu energijskega dela omrežnine, obenem naj bi se zanje uvedel poseben tarifni režim brez sezonskega razlikovanja. »Oblikovanje tarifne metodologije, ki bo ob upoštevanju razvojnih usmeritev EU in nacionalnih ciljev omogočala predvidljivost stroškov ter konkurenčne pogoje za gospodarstvo, je ključnega pomena,« meni Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
V Gen-I so prepričani, da bi bilo smiselno uvesti obračun omrežnine za moč glede na doseženo moč. »Uporabnik sistema bi tako omrežnino za moč plačeval glede na dejansko obremenitev sistema v preteklem mesecu,« je razložil dobavitelj elektrike. Primerljiv predlog je med drugim podala tudi Skupina HSE. Agencija je že preigrala tak scenarij in ugotovila, da ni izvedljiv, saj bi povzročil izrazito nepredvidljivost in mesečno nihanje stroškov omrežnine predvsem pri najmanjših odjemalcih, prav tako bi to vplivalo na zelo nepredvidljivo okolje elektrooperaterjev. »Zaradi teh razlogov tovrstna obračunska praksa v EU ne obstaja,« je poudarila direktorica agencije.
Agencija je predlagala še spremembo števila konic, ki se upoštevajo pri določitvi dogovorjene moči, in sicer z dosedanjih treh na pet največjih konic v preteklem 12-mesečnem obdobju. MOPE s to rešitvijo ni zadovoljen in predlaga, da bi se število konic povečalo na deset. Eles se strinja s petimi konicami.
Sklop predlogov je poslala tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Med drugim se zavzema za to, da bi se novim uporabnikom moč določila po vrsti bivališča (hiša, stanovanje, vikend), po številu članov v gospodinjstvu in po vrstah ter številu priključkov. »Tako bi vsakdo vedel, koliko bo plačeval v prvem letu,« so prepričani v ZPS.
MOPE pogreša privilegiranje lastnikov sončnih elektrarn
»V predlogu akta še vedno pogrešamo pristop, ki bi imel spodbujevalen učinek na čiste oziroma zelene tehnologije,« je v imenu MOPE še zapisal Šolinc. »Uporabniki sistema, ki so investirali v zelene tehnologije, na primer v sončne elektrarne, namreč ne bi smeli biti zaradi uporabe le-teh deležni nesorazmerno višje omrežnine, saj to zavira čisti prehod, ki je eno temeljnih vodil trajnostnega razvoja EU.«
Spomnimo: agencija je že prejela več tovrstnih pobud. Nanje je odgovorila, da ni nobenega razloga za drugačno obravnavo lastnikov sončnih elektrarn, saj se obračun omrežnine nanaša na obremenitve omrežja oziroma porabnike, in ne na proizvodnjo električne energije. Kakršno koli neutemeljeno razlikovanje bi pripeljalo do drugačne obravnave odjemalcev in s tem do nedovoljenega subvencioniranja oziroma prelaganja bremen na ostale odjemalce.
