Na letošnjih parlamentarnih volitvah 24. aprila bo lahko glasovalo 1,695.766 volilnih upravičencev, od tega 106.753 s stalnim prebivališčem v tujini. Ocena stroška volitev je 5,7 milijona evrov, kar je 1,6 milijona več kot pred štirimi leti. Kot smo že poročali, nekateri izseljenci volilnega gradiva še vedno niso prejeli, zaradi česar jih skrbi, da ne bodo mogli pravočasno oddati glasu. Da prihaja do zamud pri pošiljanju volilnega gradiva, je včeraj potrdila tudi državna volilna komisija (DVK). »Ne morem potrditi, da bodo vsi pravočasno dobili volilno gradivo, pravočasno pa se mora vrniti tudi izpolnjena glasovnica,« je povedal direktor službe DVK Dušan Vučko. Dodal je, da se na vsakih volitvah zgodi, da kdo ne dobi volilnega gradiva. Predsednik Peter Golob je pojasnil, da so za težave poleg kratkih zakonodajnih rokov za volilni proces krive tudi aktualne poštne zamude v Evropi.
Rešili težave z zdravniškimi potrdili
Državna volilna komisija je sicer pretekli teden sporočila, da na veleposlaništvu v Moskvi volitve zaradi ustavljenega poštnega prometa ne bodo izvedene ter da volilcem v Rusiji tudi ne bo omogočeno glasovanje po pošti. Pojavile so se kritike, da gre za poseg v volilno pravico. DVK je nato danes popoldne sporočila, da je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve našla rešitev za ponovno odprtje volišča na veleposlaništvu v Rusiji. Predvideno je, da bo pooblaščeni predstavnik zunanjega ministrstva volilno gradivo in volilne imenike odnesel v Moskvo in po končanih volitvah zapečateno prinesel nazaj v Slovenijo. Na zadnjih predčasnih volitvah v Rusiji je na konzularnem predstavništvu sicer glasovalo 14 volilcev.
Volilna komisija je razrešila tudi vprašanje tistih, ki bodo zaradi bolezni glasovali na domu. Posredoval je tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je zdravstvene zavode obvestil, naj upoštevajo navodila. Prejšnji mesec je bilo rečeno, da bodo morali takšni volilci priložiti zdravniško potrdilo, čemur je po oceni Goloba sledilo nepotrebno razburjanje zdravniške zbornice zaradi dodatnih obremenitev. Pojasnil je, da so se na referendumu o pitni vodi v zvezi s tem pojavile zlorabe, saj se nekaterim zgolj ni dalo na volišče. »To smo mi želeli preprečiti. Razumemo zdravniško stroko, razumemo obremenjenost zdravnikov, še posebej v zadnjih dveh letih, vendar enostavno menimo, da je bilo to potrebno storiti.« Dodal je, da so sklep nato omilili, tako da zadostuje že kratek e-mail ali obvestilo kateregakoli zdravnika. Ker je govora o približno 1000 takšnih primerih, pri čemer je v Sloveniji okoli 1400 družinskih zdravnikov, prav tako pa je bila ponujena tudi finančna kompenzacija, je ocenil, da je šlo za nepotreben »vihar v kozarcu vode«.
DVK ostro zavrača ideje o ukradenih volitvah
Golob je komentiral tudi pomisleke glede volilcev v izolaciji. Zavrnil je ideje, da DVK osebam v izolaciji kakorkoli onemogoča glasovanje. »To ne drži, saj imajo možnost glasovati bodisi po pošti, če oddajo vlogo do 18. aprila, bodisi na domu tako kot ostali bolniki, če oddajo ustrezno vlogo vključno z 20. aprilom,« je pojasnil. Je pa priznal, da tistim, ki se bodo v izolaciji ali priporu znašli po 20. aprilu, zakon res ne omogoča oddaje glasu. To je označil za zakonodajno napako in napovedal predlog za spremembe. Dodal je, da se ob tem, da nekdo v soboto zvečer zaprosi za glasovanje na domu, pojavijo tudi logistične težave, kako to v tako kratkem času sploh izvesti.
Tako Vučko kot Golob sta sicer še poudarila, da si DVK skupaj z vsemi deležniki, ki sodelujejo, prizadeva, da bo šlo za poštene, zakonite volitve v skladu z zakonom. Zavrnila sta vsakršne ideje o morebitnih ukradenih volitvah. »Odkrito in takoj je potrebno povedati, kdo je tisti, ki nosi največjie breme in največjo odgovornost na dan volitev. To so volilni odbori, ki spremljajo in vodijo glasovanje na voliščih in seveda ter ugotavljajo volilni izid na dan glasovanja. Sestavljeni so pluralno, notri so vsi predstavniki političnih strank, ki to predlagajo. To okrajne volilne komisije striktno upoštevajo. Pri tem gre za medsebojni nadzor, medsebojno kontrolo članov volilnih odborov,« je pojasnil Golob. Vučko je dodal, da pretekle izkušnje kažejo na to, da je sistem nadzora dober, ob tem pa opozoril, da imajo politične stranke in kandidatne liste tudi možnost imenovanja zaupnikov na voliščih. »Žal je teh zaupnikov premalo, saj parlamentarne stranke z nekaterimi izjemami niso sposobne imenovati 3.000 oseb za volišča. Se je pa seveda lažje potem pritoževati na podlagi nekih govoric kot pa realnih podatkov. Vsak zaupnik namreč lahko predsednika in volilni odbor opozori na napake in to mora biti zavedeno v zapisniku,« je še komentiral Vučko.
