Že prihodnje leto naj bi pričakovana izguba TEŠ postala neobvladljiva. Toda šoštanjske termoelektrarne in skupaj z njo velenjskega premogovnika ne moremo kar ugasniti, saj bi to povzročilo več novih težav, kot bi jih rešilo. Premogovnik Velenje je namreč eden največjih zaposlovalcev v regiji in državi, zaprtje bi v regiji sprožilo socialno bombo.
Čeprav naj bi po načrtih Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) zaprli okoli leta 2033, podatki, ki smo jih neuradno pridobili na Dnevniku, kažejo, da bo do takrat njena izguba postala povsem neobvladljiva in bi lahko celo ogrozila obstoj skupine HSE, ki velja za prvi nacionalni energetski steber. Po najnovejših projekcijah naj bi namreč TEŠ do leta 2033 ustvaril več kot dve milijardi evrov izgube iz obratovanja. Lanska razmeroma ugodna prodaja električne energije na trgu naj bi še nekako rešila lansko in letošnje poslovno leto, že prihodnje leto pa se obetajo težki časi, ki jih ne bo nikoli več konec. Cena električne energije na madžarski in nemški borzi za prihodnja leta se giblje med 62 in 66 evri na megavatno uro, cena ogljičnih kuponov, ki jih morajo plačevati veliki onesnaževalci okolja, kakršen je TEŠ 6, pa se približujejo 60 evrom za tono izpustov ogljikovega dioksida. Okoli leta 2028 bosta ceni približno izenačeni. Stroškovna cena ene megavatne ure v TEŠ proizvedene elektrike znaša okoli 180 evrov, na trgu pa jo TEŠ lahko trenutno proda za kvečjemu 80 evrov. Vse to, poenostavljeno, pomeni, da termoelektrarne s prodajo elektrike ne ustvarjajo več dobička, ampak velikansko izgubo.
Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), del katere sta tako TEŠ kot Premogovnik Velenje, denarja za pokrivanje pričakovane izgube nima. Tako je znova na mizi možnost o izločitvi obeh izgubarskih družb, TEŠ in Premogovnika Velenje, iz skupine HSE in njun prenos na novo družbo, nekakšno slabo energetsko družbo po vzoru slabe banke.
V HSE težav ne zanikajo. »Pred evropskimi termoelektrarnami in premogovniki so glede na padajoče tržne cene električne energije in naraščajoče cene ogljičnih kuponov finančno zelo zahtevni časi. TEŠ in Premogovnik Velenje pri tem nista izjema. V HSE skupaj z vsemi vpletenimi intenzivno iščemo rešitve za našo termodivizijo, s katerimi bi ji lahko omogočili vzdržno poslovanje. Med možnimi rešitvami je tudi morebitna izločitev termodivizije iz HSE in prenos na novo družbo, a v tem trenutku ni sprejete še nobene odločitve o tem.«
Evropa zapira termoelektrarne
Minuli konec tedna Nemčija dokončno ugasnila 8 svojih srednje velikih in manjših termoelektrarn na premog v Porenju in Brandenburgu, ki so jih znova zagnali oziroma jim podaljšali obratovanje ob energetski krizi pred dvema letoma, ko je dobava ruskega plina postala nezanesljiva. »Dobava elektrike je sedaj bolj zanesljiva, kot je bila pred krizo, in elektrarne na premog niso več potrebne,« je ob tem za nemško tiskovno agencijo dpa dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck.
Teden dni pred tem je Slovaška ugasnila svojo zadnjo delujočo elektrarno na premog, Vojany, v vzhodnem delu države. Slovenské elektrárne, družba, ki je upravljala s to termoelektrarno, je ob tem sporočila, da je sedaj njihova proizvodnja električne energije brez izpustov ogljikovega dioksida. Toda čislani zeleni prehod ni ključni razlog za zaprtje elektrarne, pač pa ekonomika: iz omenjene družbe so namreč tudi sporočili, da so se za zaprtje odločili zaradi pomanjkanja alternativnega goriva. Zaradi visokih stroškov ogljičnih kuponov je namreč sežiganje premoga postalo nedobičkonosno. Zato so konec lanskega leta zaprli tudi državni premogovnik Nováky. Slovaški proizvajalec električne energije namreč že leta toži nad naraščajočimi finančnimi težavami, ki so posledica dolgoročnega padanja cen električne energije ter naraščajočih cen ogljičnih kuponov in stroškov izkopa premoga.
Te in take težave vse bolj pestijo tudi edino slovensko termoelektrarno, Šoštanj, in njeno sestrsko družbo premogovnik Velenje. Pričakovana dvomilijadna izguba je bistveno višja, kot so kazale prejšnje projekcije. Analiza Projekcije potencialne donosnosti TEŠ od leta 2021 do 2030 je namreč predvidevala, da bo skupna izguba okrog 930 milijonov evrov. Izguba, ki jo vsako leto pridela PV pri tem ni upoštevana. Na HSE smo zaprosili za lanskoletne poslovne rezultate, a v družbi teh ne razkrivajo, dokler niso revidirani.
Vsaj tri težave
Rešitev, ki se ponuja sama od sebe, bi tako lahko bila takojšnje zaprtje edine slovenske termoelektrarne in premogovnika. Toda ta rešitev prinaša še več težav kot jih rešuje.
Prva težava je finančna. Država je namreč s poroštvenim zakonom leta 2012 jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki za gradnjo TEŠ 6. Posojila naj bi bila poplačana šele leta 2038, kar pomeni, da bi morala država za približno 300 milijonov evrov do danes še nepoplačanih kreditov ob takojšnjem zaprtju unovčiti svoja poroštva. Druga težava hitrega zaprtja je socialne narave: obe družbi namreč zaposlujeta približno 2400 zaposlenih. Premogovnik Velenje je pravzaprav eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Zaprtje obeh bi v regiji sprožilo socialno bombo.
Zapiranje energetskega objekta, še zlasti pa delujoče odkopne jame, je hkrati desetletje trajajoč in drag proces. Po neuradnih ocenah bi to stalo okrog milijarde evrov. Tega HSE v nobenem primeru ne bo plačal in izvedel sam; pri zapiranju državnih rudnikov je vselej sodelovala država Slovenija in tako bo tudi ob zapiranju velenjskega. Toda država bi morala najprej sprejeti zakon o prestrukturiranju premogovnih regij ter najti (proračunska in evropska) finančna sredstva tako za nadzorovano in finančno vzdržno zapiranje premogovnika, saniranje degradiranih površin in zagotovitev pravičnega prehoda za regijo, ki danes temelji na premogovništvu. Zakon še ni pripravljen.
Tretja težava, ki bi jo prineslo nenadno zaprtje teh družb, je energetska. TEŠ je največji posamični proizvajalec električne energije v državi. Generalni direktor Elesa Aleksander Mervar je pred dnevi za portal MMC na vprašanje, kaj naš čaka, ko bomo ustavili TEŠ, odgovoril: »Predvsem povečana uvozna (energetska, op. a.) odvisnost, ki bo lahko tudi 40-odstotna na letni ravni, na urni ravni pa v posameznih urah tudi do 80 odstotkov.« JEK 2, ki bi lahko nadomestil TEŠ 6, naj bi bil po optimističnih ocenah zgrajen in priključen na omrežje okrog leta 2045.
Slaba energetika?
Če TEŠ in premogovnika torej ne moremo preprosto kar ugasniti, pa bo njuno ohranjanje pri življenju – bodisi pod okriljem HSE ali t.i. slabe energetika - nedvomno drago. Država ima pri tem razmeroma zvezane roke, saj bi lahko bila kakršna koli dokapitalizacija oziroma subvencija takšne zgubarske družbe v Bruslju ovrednotena kot nedovoljena državna pomoč. Vsakršni državni vložek je ob vedenju, da se ta ne bo nikoli vrnil, vprašljiv tudi iz vidika upravičenosti.
Slovenska energetska situacija je nedvomno zagonetna in HSE, pod okrilje katerega spadata obe omenjeni družbi, je ta čas zaradi odločitev prejšnjih vodstev, v nezavidljivem položaju. Tako naj bi ta čas odgovorni na SDH in HSE iskali predvsem odgovore na vprašanja, kje in kako najti denar za TEŠ in premogovnik ter ali ga pravzaprav glede na pravila o državnih pomočeh sploh smemo nameniti tem družbam. Oziroma, v nasprotnem primeru, odgovoriti na vprašanje, kakšne so sploh alternativne možnosti.
