Vročina in pomanjkanje padavin ne prizanašata niti turizmu. V četrtek je najglasneje završalo na Bledu, ko je Društvo za varstvo okolja Bled javnost obvestilo o zaudarjajočih odplakah in algah, ki dušijo Savo Bohinjko. Na zadnjo julijsko nedeljo so namreč v društvu tik pred izlivom Jezernice, ki je edini iztok Blejskega jezera, naleteli na grozljiv prizor: v potok in reko Savo Bohinjko se iz razbremenilnika čistilne naprave izlivajo večje količine sanitarnih odplak.
Po besedah predsednika društva Miha Žvana potok spominja na kanalizacijski kanal, voda je motna in rjavih odtenkov, veje grmov, ki obraščajo strugo, pa so povešene pod težo ostankov sanitarnih pripomočkov. »Po reki se razraščajo alge, širi se smrad. S fekalijami onesnažena reka je povzročila obilo preglavic tako lokalnim prebivalcem kot turistom,« je pojasnil Žvan in dodal, da naj bi zaradi kopanja v reki večje število kopalcev in tujih gostov bližnjega hotela in glampinga v Ribnem staknilo črevesne težave, kar so mu potrdili tudi na območni enoti NIJZ v Kranju.
Že 25. julija je v ribogojnici ribiške družine Radovljica na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem prišlo do pogina 25.000 rib. Obe omenjeni območji so si ogledali tudi kriminalisti policijske uprave Kranj, odvzeli vzorce vode in jih poslali v analizo. Rezultati še niso znani, Žvana pa skrbi dejstvo, da je bil inšpektorat za okolje in prostor o težavah obveščen že pred leti, a je do danes odredil samo namestitev mehanskega odstranjevanja trdih delcev.
Agencija za okolje je včeraj potrdila fekalno onesnaženje vode v Jezernici in Savi Bohinjki. Ugotovili so, da je prišlo do izlitja s fekalijami pomešane vode, in sicer zaradi s fekalijami obremenjene vode ob nizkem vodostaju. Prav tako so na Arsu prejeli potrditev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da so bili obveščeni o prebavnih težavah otrok, ki so taborili v Ribnem, niso pa naredili nobene raziskave, da bi potrdili izvor okužbe.
Zaradi cvetenja alg
previdnost pri kopanju
Velike težave zaradi visokih temperatur in suše imajo tudi v Kampu Šobec, kjer se že od konca junija soočajo z rekordno temperaturo vode v bajerju. Ta ima namesto običajnih 22 letos rekordnih 25 stopinj Celzija, kar je zelo neobičajen pojav, ki povzroča cvetenje alg. Te sicer niso nevarne, lahko pa povzročijo srbečico ali druge neprijetne reakcije na koži kopalcev.
V običajnih okoliščinah so vodo v bajerju v sezoni zamenjali vsaj enkrat, letos pa je to zaradi suše nemogoče. »Zaradi pomanjkanja padavin vode v bajerju ne moremo menjati, saj ni pretoka, kot bi si ga želeli. Da bi nadoknadili zamujeno, bi potrebovali več kot mesec dni celodnevnih padavin, kar pa je seveda nemogoče. Naša ekipa se kljub temu večkrat dnevno trudi vodo očistiti,« je povedal direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič.
Kot je pojasnil, gre za planktonske zelene alge, ki so prisotne v celem vodnem stolpcu in dajejo vodi značilno zeleno barvo. V začetku julija, ko so nastopile prve padavine, jim je uspelo bajer prečistiti, tako da se je spet ponašal z bistro vodo, a so se zaradi suše v zadnjem obdobju alge znova razrasle. Po besedah sogovornika kakovost vode redno preverjajo pristojne državne institucije in je zaenkrat še vedno primerna za kopanje. To so potrdile tudi analize vzorcev, ki so jih v sredo opravili uslužbenci NIJZ in ministrstva za okolje in prostor.
Na srečo pritožb kopalcev v kampu doslej niso imeli, ti so nad neobičajnim naravnim pojavom cvetenja bajerja sicer začudeni, a razumevajoči. »Kopalce pozivamo, da upoštevajo priporočila večkratnega tuširanja, saj se morebitna kožna reakcija najlažje odpravi s spiranjem s čisto vodo. Uporabnike prosimo, da v vodo ne mečejo ostankov hrane, saj to povzroča še dodatno hranjenje alg, in svetujemo uporabo naravnih mazil za sončenje, ki so manj agresivna,« je še dodal Uroš Ambrožič.
Rekordno topla voda
v zadnjih šestdesetih letih
Z rekordno temperaturo vode se ubadajo tudi v Bohinju. Največje stalno naravno jezero v državi se je včeraj ogrelo na več kot 24 stopinj Celzija. Iz Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) so sporočili, da je bila povprečna mesečna temperatura vode v Bohinjskem jezeru julija najvišja v opazovalnem obdobju (od leta 1939), in sicer 23,7 stopinje Celzija, kar je za dobro stopinjo več kot julija 1983, ko je znašala 22,6 stopinje Celzija, in avgusta 2003, ko je znašala 22,7 stopinje Celzija. Poleg pomanjkanja padavin je po navedbah Arso eden od razlogov za tako toplo jezero tudi pomanjkanje snega v visokogorju, zaradi česar je v jezero priteklo manj snežnice, ki je odtekla že zgodaj spomladi.
Večjih posebnosti zaradi rekordnih temperatur vode Bohinjci zaenkrat ne zaznavajo. Toplejša voda privabi precej več kopalcev, s tem pa je verjetno večja tudi onesnaženost jezera. Zaradi nizkega vodostaja Save Bohinjke je na dan prišlo tudi več umazanije oziroma odpadkov, kar je moteče tako za domačine kot turiste. Suša je terjala davek tudi glede pitne vode. Režijski obrat občine Bohinj je v torek porabnike pitne vode na območju Koprivnika obvestil, da je treba vodo pred uživanjem prekuhavati, ukrep pa bo veljal do preklica obvestila.
Turistični delavci: Vsako
poletje isti problemi
Romana Purkart iz Turizma Bled meni, da so problemi večplastni in precej globlji od suše, pene na Savi, cvetenja alg in davka množičnega turizma. S podobnimi težavami zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin so se na Bledu soočili že leta 2017, ko se je Sava Bohinjka prav tako močno izsušila. Voda je bila penasta in mlakužasta, razrasle so se rečne alge, skorajda suha struga je močno zaudarjala, na dan je prišla umazanija.
»Tudi pred petimi leti ni šlo zgolj za enkratno onesnaženje ali vpliv množice turistov. Na Gorenjskem se že leta zavedamo vpliva turizma na okolje. Tudi zato smo se združili v skupnost Julijske Alpe in skupaj naslavljamo tovrstne izzive. Na Bledu namreč nismo edini, ki se soočamo z davkom turizma, podobne probleme imajo v Bohinju, Kranjski Gori, Radovljici, dolini Soče in drugod,« je povedala Purkartova.
Kot je pojasnila, so problemi, s katerimi se srečujejo na Bledu, v Bohinju ali Kranjski Gori, precej večji, kot so same občine: »V občinah lahko gasimo zgolj požarčke, zato bi morale biti težave urejene na ravni regije in države. Ta bo morala z vsemi svojimi ministrstvi, ki se pogosto ne znajo med sabo nič zmeniti, čim prej zagristi v kislo jabolko. Zakaj, mislite, na Bledu tako zelo stremimo k južni obvoznici? Ne samo zato, da speljemo turiste, ki želijo v Bohinj, mimo Bleda, ampak tudi zato, ker mešanega kanalizacijskega kanala, ki poteka po Ljubljanski cesti do čistilne naprave, ne moremo zapreti, če nimamo zgrajene obvoznice, prav tako pa novega kanala ne moremo zgraditi, če ceste ne zapremo.«
Purkartova je prepričana, za gre za nujen klic na pomoč državi, ki bo morala ukrepati. »Srce me boli, da se vsako poletje pogovarjamo o istih problemih. Dejstvo je, da podnebne spremembe so, vročina, suša, požari in poplave so vse pogostejši, zato je treba biti na to pripravljen. Prav tako se je treba zavedati, da dokler bo 400 milijonov Evropejcev na dopust hodilo julija in avgusta, o upravljanju turističnih tokov ne bomo mogli govoriti ...« je dodala Romana Purkart.
