Parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve v letu 2022 so izjemno obremenile finančni položaj političnih strank. Največ odhodkov v lanskem letu je imela SDS, ki je porabila več kot tri milijone evrov, sledilo je Gibanje Svoboda z 2,3 milijona evrov, dva milijona evrov je prekoračila tudi SD. NSi je zapravila 1,5 milijona evrov, stranka Konkretno, nekdanja SMC, pa dobrih 1,2 milijona evrov.
Ob pogledu v drobovje poslovanja političnih strank v lanskem letu lahko dobimo odgovor, zakaj volitev še ne bo tako kmalu – ker imajo politične stranke v tem trenutku prepičla sredstva za izvedbo predvolilnih kampanj. V letu ali dveh, ko se bo na njihovih bančnih računih nabralo dovolj sredstev iz proračuna državnega zbora, proračunov občin in članarin, pa se bodo nekatere že opogumile s pozivi k izvedbi volitev. Medtem ko bo SDS večino negativnega izida v letu 2022 »knjižila v breme nerazporejenega presežka prihodkov preteklih let«, pa bo Gibanje Svoboda precej velik minus v glavnem pokrilo s prihodki iz proračuna državnega zbora zaradi izjemnega uspeha na parlamentarnih volitvah, na znaten delež pa lahko računajo tudi iz naslova prihodkov lokalnih skupnosti.
SDS brez posojil veliko porabljala
Pogled na bilance političnih strank razkriva, da je v tem trenutku kljub velikim vložkom v najboljšem finančnem stanju stranka SDS, ki bo večino negativnega izida v letu 2022 »knjižila v breme nerazporejenega presežka prihodkov preteklih let«. Teh naj bi bilo za kar 2,5 milijona evrov, zato naj bi brez težav pokrili milijonsko izgubo, bilančni presežek pa naj bi še vedno znašal 1,3 milijona evrov. SDS kot zlato zalogo v bilanci navaja tudi vilo na Trstenjakovi 8, ki je po navedbah poročila vredna 1,4 milijona evrov. Pri SDS je zanimivo, da svojih aktivnosti ni financirala z najemom posojil, k čemur se je zatekla večina političnih strank.
Svoboda zastavila bodoče prilive
Velik minus je pridelala tudi stranka Gibanje Svoboda, ki pa ga bo, tako kot SDS, v glavnem pokrila s prihodki iz proračuna državnega zbora zaradi izjemnega uspeha na parlamentarnih volitvah, na znaten delež pa lahko računajo tudi iz naslova prihodkov lokalnih skupnosti. Svoboda prejme v primerjavi s preostalimi strankami največji delež prihodkov (70 odstotkov) ravno iz državnega proračuna; SDS dobi iz tega naslova slabih 44 odstotkov vseh prihodkov. Iz računovodskega izkaza Svobode izvemo, da sta SAB in LMŠ z združitvijo prinesli tudi nekaj »dote«. Obe stranki sta po odpisu sredstev prispevali vsaka po okoli 11.000 evrov; v poročilu je tudi naveden podatek, da je z LMŠ prišlo tudi njihovo vozilo, ki pa so ga pozneje prodali, zato je v »okviru osnovnih sredstev« LMŠ prispevala dodatnih 1320 evrov. V Svobodi navajajo, da so lani (v letu ustanovitve in zmage na volitvah) nakupili za 62.000 evrov opreme, od tega za 26.000 evrov pohištva in za slabih 20.000 evrov računalniške opreme. Ker ima Svoboda skoraj milijon evrov negativne razlike med prihodki in odhodki, ki so nastali zaradi troje volitev, tekoče dejavnosti pa je financirala s posojili (560.000 evrov), je stranka, navajajo v računovodskem izkazu, »bankam v zavarovanje plačila kreditnih obveznosti zastavila bodoče prilive iz naslova proračunskega financiranja stranke«.
NSi v pozitivnem, SD v globoko negativnem območju
Na tretjem in četrtem mestu po porabljenih sredstvih sta SD in NSi, ki sta imeli lani podobno velike vložke v izvedbo troje volitev, a sta zaradi prihrankov v preteklih letih v različnih položajih. SD ima v tem trenutku za skoraj 700.000 evrov dolga, medtem ko ima NSi po odpisu vseh stroškov za dobrega pol milijona evrov bilančnega presežka. NSi je za parlamentarne volitve namenila 664.000 evrov, za volitve predsednika republike 101.000 evrov, za lokalne volitve županov 58.000 evrov, za lokalne volitve občinskih svetov pa 212.000 evrov. To skupno znese dober milijon evrov. Za približno 10.000 evrov več so za izvedbo vseh volitev porabili Socialni demokrati. Slednji so najeli tudi posojilo v višini pol milijona evrov z odplačilno dobo 78 mesecev, NSi pa kredit v višini 100.000 evrov, ki ga nameravajo odplačati v dveh letih.
Pri obeh strankah je zanimiva finančna slika prihodkov, ki je podobno razpršena na štiri ključne vire: državni proračun, občinske proračune, članarine in denarne prispevke. SD in NSi sta v volilnem letu pridobili največ sredstev iz naslova denarnih prispevkov, kar priča o lojalnem članstvu, ki je v kampanji pripravljeno finančno podpreti svojo stranko. Krščanski demokrati so na tak način zbrali kar 42 odstotkov vseh sredstev v letu 2022, Socialni demokrati pa 37 odstotkov. V tem primeru so v NSi znova uporabili model financiranja s fizičnimi osebami: 17 oseb je odobrilo stranki posojila od 1000 do 10.000 evrov, stranka pa jih bo nato v letu ali dveh poplačala. Za primerjavo: pri SDS zajemajo denarni prispevki le 17 odstotkov vseh prihodkov, pri Gibanju Svoboda pa 21 odstotkov. Levica je v supervolilnem letu porabila 217.000 evrov, za realizacijo vseh projektov pa je bila prisiljena najeti tudi posojilo v višini 50.000 evrov, ki ga namerava odplačati v dveh letih.
