»V to nas je prisilila država,« pravi direktor Gregor Novak. Lani je uveljavila predpise, po katerih morajo dobavitelji sami kriti razliko med ceno, po kateri prevzamejo elektriko od lastnikov sončnih elektrarn, in ceno, po kateri jim jo dobavijo, ko sonce ne sveti. V letu 2024 so morali zato dobavitelji pokriti 21 milijonov evrov razlike. Letos naj bi v shemi neto meritev izgubili od 35 do 40 milijonov evrov, leta 2026 pa že 60 milijonov evrov. SunContract je lani z neto meritvami ustvaril dva milijona evrov izgube, letos že 1,3 milijona. Novak, ki bo izgubo terjal od države, je napovedal odškodninsko tožbo. »To shemo je dala država, zato je logično, da jo tudi plačuje,« je prepričan.
Dve tretjini elektrarn prevelikih
Država je med letoma 2016 in 2024 omogočala vpis v shemo z letnimi neto meritvami. Slovenska shema, v katero je danes vključenih okoli 62.000 odjemalcev, je imela ključno slabost: dopuščala je gradnjo predimenzioniranih elektrarn in hkrati jamčila za prevzem presežkov. Danes je več kot dve tretjini teh elektrarn prevelikih, številni odjemalci so investirali še v energetsko neučinkovite sisteme ogrevanja. Ker je EU z direktivo prepovedala sheme neto meritev, je od 1. januarja 2024 treba ločeno obračunavati v omrežje oddano in iz omrežja prevzeto energijo. Že sklenjene pogodbe so ostale veljavne.
