Sistem subvencionirane študentske prehrane – tako imenovani študentski boni – v Sloveniji temelji na preprostem izhodišču: država del stroška toplega obroka pokrije študentom z veljavnim statusom. Trenutno subvencija znaša 4,10 evra, največja dopustna vrednost obroka pa devet evrov; bon je mogoče koristiti med 7. in 22. uro. Posamezniku načeloma pripada en subvencioniran obrok na delovni dan; izjeme ob vikendih so mogoče, kadar študijske obveznosti potekajo tudi takrat in je to mogoče dokazati.
Leta 2024 je bon povprečno uporabljalo 44.267 študentov mesečno, skupni izplačani znesek subvencij pa je znašal 17,8 milijona evrov – največ v zadnjih petih letih – kar potrjuje, da študentje bone uporabljajo zares množično. S predlogom zakona za urejanje položaja študentov, ki ga je v zakonodajni postopek vložila koalicija, se zdaj obetajo dvigi subvencij za prehrano na 5,05 evra in podaljšanje koriščenja bonov za prehrano do polnoči. Prav tako naj bi študentje po novem prejeli subvencijo za vsak koledarski in ne le za delovni dan, kar pomeni, da bodo lahko bone koristili 365 dni v letu. Ti ukrepi bi sicer državno blagajno obremenili še za 5,3 milijona evrov, vendar so sredstva po besedah predstavnikov Študentske organizacije Slovenije že zagotovljena na ministrstvu za delo. Kljub temu da je zakon šele vložen in se je postopek sprejemanja šele začel, pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nekatere spremembe na področju študentske subvencionirane prehrane uvedlo že letos.
Popravljeni razpis za boljšo prehrano
Ministrstvo je lani prenovilo razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane prehrane za leti 2025 in 2026 in ga odprlo za vse kraje po Sloveniji in ne zgolj za univerzitetna mesta. Ponudnike je razdelilo na samostojne in tiste v javnih zavodih (menze, kuhinje v domovih in na fakultetah). Ključ razpisa je v točkovniku, ki daje prednost zdravi in cenovno dostopni ponudbi: vsak dan morata biti na voljo vsaj dve različni kosili, od tega eno brezmesno. Več točk prejmejo ponudniki z brezglutenskimi možnostmi, hkrati je znižan količnik za hitro prehrano. S tem se sistem in ministrstvo odzivata na očitke, da naj bi boni spodbujali predvsem hitro prehrano namesto kakovostnega toplega obroka. Drugi del odpiranja vlog se je zaključil 3. septembra 2025; po pregledu in dopolnitvah ministrstvo za konec novembra napoveduje posodobljen seznam ponudnikov.
V pripravi je tudi posodobljen pravilnik, ki naj bi izboljšal učinkovitost in nadzor: predvideno je jasnejše izkazovanje identitete upravičencev – torej ne več zgolj z osebnim dokumentom, kot je veljalo doslej – elektronska oddaja zahtevkov za izplačilo subvencij neposredno ministrstvu, strokovno spremljanje v sodelovanju z NIJZ in natančnejše obravnavanje kršitev. Cilj tega sklopa po zagotovilih ministrstva ni spreminjati, kdo ima pravico do bona, temveč poenostaviti postopke in dvigniti kakovost ponudbe ter preglednost porabe javnega denarja.
