Po besedah samostojne raziskovalke pismenosti in izobraževanja Marjete Doupona je bralna pismenost v naši državi z vidika presoje na podlagi dveh mednarodnih raziskav, PIRLS (10-letniki) in PISA (skoraj 16-letniki), dolgoročno stabilna in ne potrjuje katastrofičnih interpretacij, ki so spremljale zadnji dve objavi rezultatov, ko so bile vrednosti občutno nižje od pričakovanih.
Sogovornica, ki je bila članica nacionalne komisije za razvoj pismenosti, dokler je ta delovala, pravi, da brez konteksta posameznega merjenja trendov ni mogoče komentirati, saj da v naši državi bralne pismenosti ne spremljamo sistematično, ampak imamo na voljo le dve mednarodni raziskavi, ki na pet oziroma tri leta pokažeta raven bralne pismenosti v dveh različnih generacijah.
