Nekdanji predsednik Milan Kučan je ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predlagal postavitev spomenika osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani. Pobuda sovpada z ideološko debato o osamosvojitvi, ki jo okoli združitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije vztrajno odpirata stranka SDS in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Vlada je v zvezi s tem prejšnji teden že sprejela sklep, s katerim je Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi naložila pripravo izhodišč za postavitev spomenika osamosvojitve.
Problematična umestitev
Premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je jasen, da idejo podpira in da so dobrodošle vse ideje v smeri zbliževanja stališč med različnimi stranmi, a da je izvedba stvar stroke. S tega vidika pa je problematična že sama umestitev na trg pred parlamentom, saj je Trg republike celostno zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena, kar je najvišja kategorija zaščite nepremične kulturne dediščine v Sloveniji. Tako je določeno z odlokom o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. V skladu s tem odlokom je torej Trg republike že sam spomenik osamosvojitvi, saj je bila prav osamosvojitvena slovesnost eden od argumentov za razglasitev trga za spomenik državnega pomena.
»Trg republike in vse njegove elemente varuje najstrožji varstveni režim, zato mu ne moremo kar poljubno odvzemati delov ali mu dodajati novih. Ta status je pridobil zaradi izjemnih urbanističnih in arhitekturnih kvalitet, med drugim pa tudi zato, ker je to prostor javne razglasitve osamosvojitve Slovenije na osrednji ploščadi 26. junija 1991 in kot tak eden najpomembnejših simbolnih javnih prostorov države,« so v skupni izjavi izpostavili na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. Na katedri za umetnostno zgodovino so dodali, da je ljubljanski Trg republike, nekdanji Trg revolucije, izjemen primer celostnega urejanja prostora v povojnih desetletjih pri nas in je delo najpomembnejših ustvarjalcev tistega obdobja. Celostna zasnova trga je eno ključnih del arhitekta Edvarda Ravnikarja
Spomenik kot preizkus
zrelosti družbe
Poleg ideje o spomeniku osamosvojitve na Trgu republike so se pojavile tudi ideje o odstranitvi spomenika revolucije, ki sta ga zasnovala kipar Drago Tršar in arhitekt Vladimir Braco Mušič. Profesor sodobne slovenske zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Božo Repe meni, da bi to pomenilo revizijo zgodovine. »Odstranitev spomenika revolucije bi simbolno pomenila odpoved pridobljenim socialnim pridobitvam in državnosti tja do Avnoja, brez česar tudi samostojne države ne bi bilo. To bi bil še en korak k državi z izbrisano preteklostjo, državi brez vsebine in brez koncepta, z enim samim umetnim, politično vsiljenim konsenzom o začetku in hkrati 'vrhu' zgodovine.« Repe sicer ne nasprotuje postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike, vendar je po njegovem mnenju pomemben razmislek, ali bi trg prenesel dopolnitev, o čemer pa naj odloči stroka.
Da podpirajo pobudo, da se na Trgu republike postavi spomenik slovenski državnosti, a da morajo hkrati obstoječi spomeniki tam ostati, ker so del zgodovine in pomnik časa, ki ga je preživela slovenska nacija, poudarjajo tudi v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. »Spomenik osamosvojitve mora biti akt medsebojnega spoštovanja in medsebojnega priznanja zgodovinskih dogodkov – takšnih, kot so bili. Ne smemo biti talci ponarejanja zgodovine. Osamosvojitev je domena vseh državljanov. Ta spomenik zato od vseh terja veliko mero odgovornosti. Ali premoremo takšno družbeno zrelost, bomo videli, ko bomo spomenik postavili,« je poudaril predsednik združenja Marijan Križman.
