Kajenje in vdihavanje hlapov konoplje bo podobno kot kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih javnih prostorih glede na predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo načeloma prepovedano. Ne pa v vseh okoliščinah. Med izjemami, kjer bi jo lahko posameznik vendarle kadil, so nekateri prostori v domovih starejših občanov, zaporih in psihiatričnih bolnišnicah. V psihiatriji takšni spremembi v primeru bolnišnic ostro nasprotujejo.
Izpostavljajo povezave
Uporaba konoplje oziroma kanabisa lahko povzroča dezorientacijo, neprijetne misli in občutke anksioznosti ter paranoidnosti, so našteli v razširjenem strokovnem kolegiju za psihiatrijo, ki ga vodi dr. Blanka Kores Plesničar. Pri osebah, ki jo uporabljajo, se pogosteje razvijejo psihoze in dolgotrajne duševne motnje, kot je shizofrenija, so dodali. Uporaba je med drugim povezana tudi z depresijo, ugotavljajo v omenjenem najvišjem strokovnem organu za psihiatrijo, mednarodna klasifikacija bolezni pa opredeljuje tudi duševne in vedenjske motnje zaradi uporabe kanabinoidov.
Oseb z omenjenimi in drugimi duševnimi motnjami ni mogoče zdraviti ob sočasnem omogočanju legalne uporabe konoplje v zdravstvenih oziroma psihiatričnih ustanovah, so opozorili v razširjenem strokovnem kolegiju. »Omogočanje uporabe konoplje v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave oseb z duševno motnjo pomeni kršenje pravic teh oseb do zdravljenja duševne motnje in resno stigmatizacijo zdravljenja oseb z duševno motnjo,« so kritični. Sprememba bi povečala tudi izpostavljenost tveganjem duševnih motenj, so ocenili, osebe z duševnimi motnjami pa bi potiskala v neenakopraven položaj v primerjavi z ljudmi, ki se v bolnišnicah zdravijo zaradi somatskih (telesnih) stanj. V razširjenem strokovnem kolegiju odločevalce sprašujejo, zakaj bi bilo v tem primeru »dovoljeno kršiti vse strokovne in etične norme«.
NIJZ: Uporaba konoplje bi lahko vodila v poslabšanje
Opozorilom se pridružuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Med najpogostejše posledice uporabe konoplje se uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, tesnobnost, panika in preganjavica, ugotavljajo, lahko se razvijejo tudi psihoze in dolgotrajne duševne motnje. V primeru dolgotrajne uporabe so lahko spremembe nepovratne in privedejo do pomembnega upada kognitivnih sposobnosti, zmanjšanja socialne vključenosti, manjše kakovosti življenja in neuresničevanja posameznikovih potencialov, so našteli. Osebe, ki se zdravijo zaradi duševnih težav, potrebujejo varno in spodbudno okolje, so opozorili, uporaba konoplje na poti do ozdravitve pa bi lahko vodila v poslabšanje stanja. Poleg tega je konoplja droga, ki povzroča zasvojenost, so izpostavili. V zadnjih letih v njej opažajo visoko vsebnost učinkovine THC, kar je še dodaten dejavnik tveganja za škodljive učinke na zdravje. Poleg tega podatki NIJZ od leta 2019 dalje kažejo na vse pogostejše iskanja pomoči in zdravljenja zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uporabe kanabinoidov. »V letu 2023 je več kot tretjina oseb, ki so vstopile v Centre za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti zaradi prepovedanih drog, navedla kot razlog vstopa zdravljenje težave zaradi uporabe ali odvisnosti od konoplje,« so izpostavili.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da se zavedajo pomena resnosti strokovnih opozoril glede kajenje konoplje v psihiatričnih bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene obravnave oseb z duševno motnjo. Z njimi bodo seznanili državni zbor in ob tem prosili, da jih obravnava z vso resnostjo, so napovedali.
Kakšni so cilji, kakšne omejitve
Predlog novega zakona, ki ob prepovedi uporabe konoplje v zaprtih javnih prostorih predvideva izjeme po vzoru ureditve pri tobačnih izdelkih, so julija v državni zbor vložili poslanci Svobode in Levice. Polnoleten prebivalec Slovenije bi lahko gojil do štiri rastline konoplje za osebno uporabo. Posedoval bi lahko do sedem gramov sušenega socvetja rastline konoplje na javnih površinah ter do 150 gramov sušenega socvetja rastline konoplje za omejeno osebno rabo na naslovu prebivališča. V primeru smole, ekstraktov in drugih pripravkov iz rastline konoplje na javnih površinah bi bila meja pri petih gramih oziroma mililitrih, na naslovu prebivališča pa pri 50 gramih.
»Namesto kriminalizacije odraslih uporabnikov, ki vodi v njihovo poseganje po zdravju škodljivejših nepreverjenih izdelkov na črnem trgu, je treba vzpostaviti jasen regulatorni okvir za samooskrbo s konopljo za omejeno osebno uporabo, uporabnike pa informirati o tveganjih uporabe drog,« so predlagatelji utemeljili svojo odločitev za pripravo tovrstnega predloga. Spomnili so tudi na izid lanskega posvetovalnega referenduma, kjer je dopuščanje gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno uporabo podprlo 51,57 odstotka glasujočih volilcev.
