Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer raziskovalci vodijo ključne monitoringe stanja populacije medvedov in raziskave odnosa ljudi do te velike zveri ter njunega sobivanja in vzroke za za konflikte, so poudarili da razprave o številčnosti rjavega medveda v Sloveniji in dovoljenju za odstrel ter napadih na ljudi v zadnjih tednih v javnosti pogosto temeljijo »na nepopolnih ali zavajajočih informacijah«. Vprašanja, povezana z upravljanjem narave pa so, kot je na novinarski konferenci poudarila prodekanja Biotehniške fakultete dr. Mojca Golobič, zelo zahtevna, ker so čustvena in etična ter zadevajo številne interese, za kar je ključno, da je razprava o tem transparentna in temelji na znanju.
Kot je pojasnil dr. Tomaž Skrbinšek z Oddelka za biologijo, se populacija rjavih medvedov v Sloveniji že vrsto let veča in prostorsko širi: »Gre za eno redkih tako dobro ohranjenih populacij v Evropi z eno od največjih zabeleženih populacijskih gostot, kjer pa ljudje za zdaj z medvedi še vedno razmeroma uspešno sobivamo.« Po ocenah raziskovalcev je letošnja pomladanska številčnost medvedov, ki vključuje tudi letošnje mladiče, 954 (95 odstotni interval zaupanja 880 - 1050 medvedov).
Preventivni ukrepi
Pri sobivanju človeka z medvedom so za preprečevanje oziroma zmanjševanje konfliktov pomembni preventivni ukrepi, pri katerih gre tako za varovanje človekovih življenj kot premoženja. Po besedah Miha Marenčeta iz Zavoda za gozdove Slovenije je pri tem zelo pomembno ozaveščanje javnosti kot tudi skrb za ohranjanje življenjskega prostora medveda.
V spomladanskem času je zelo veliko govora o vedenju človeka ob sprehodih po gozdovih, kjer je pomembno, da smo vidni in slišni ter da imamo pse na povodcih. Del preventive v grajenih okoljih pa je tudi nameščanje električnih ograj in varno odlaganje odpadkov. Pri čemer pa ob izvajanju vseh preventivnih ukrepov po Marenčetovih besedah brez poseganja v populacijo medvedov, ki se povečuje in glede na okolje, kakršna je Slovenija, ne gre. »Treba se je zavedati, da je odstrel namenjen izključno zmanjševanju konfliktov in na drugi strani ohranjanju dolgoročnega obstoja populacije,« je poudaril strokovnjak.
Stroka je predlagala odstrel 206 medvedov
Dr. Klemen Jerina iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je opozoril, da je stroka za letošnje leto enotno predlagala odvzem 206 medvedov. »Tako bi pomladansko številčnost leta 2026 približali ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se konflikti še ne povečujejo pospešeno. Aktualno dovoljenje za odvzem 206 medvedov pa je veljavno do konca naslednjega in ne do konca letošnjega leta, kar ima bistveno drugačne učinke. Ob tem dovoljenju se bo prostorska razširjenost in številčnost medveda zanesljivo povečala in bo spomladi leta 2027 znašala okoli 1100 medvedov, kar veča pogostost in verjetnost nastanka konfliktov, tudi najhujših, kakršnemu smo bili priča zadnji mesec.« Pri tem je Jerina še dejal, da bi predlagane alternativne, kot je ukinitev odvračalnega krmljenja, še povečale konflikte. Medtem ko predlagane ukrepe sterilizacije in kastracije uporabljajo pri kontroli škodljivcev. Prav tako, kot je še dodal, je medved simbol divjine, s temi ukrepi pa bi »regulirali biološke značilnosti, kar je zame popolnoma odtujenost od poznavanja narave, biologije in zakonitosti vrste.«
Na biotehnološki fakulteti pa so v preteklosti naredili tudi raziskavo javnega mnenja, zadnjo so med prebivalstvom na širšem območju razširjenosti medveda v Sloveniji izvedeli leta 2019, ki je pokazala, da večina vprašanih podpira dolgoročno ohranitev rjavega medveda. Da je odstrel potreben za uravnavanje velikosti populacije, pa je menila več kot polovica anketirancev. »Z gotovostjo lahko povemo, da v Sloveniji imamo široko soglasje o dolgoročni viziji ohranjanja medveda, a se okrog tega prepletajo različni interesi, prepričanja in pričakovanja, kar sproža konflikte pri izbiri pristopov,« je dejala Aleksandra Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete. Ter dodala je, da je treba v dialogu med vsemi deležniki ves čas iskati kompromise in trajnostne rešitve.
