Pri prečiščevanju čakalnih seznamov, ki so se ga lotili v bolnišnicah, so se nekaterim bolnikom očitno primerile nove krivice. Na ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se je obrnil gospod, ki je ob oteženem dihanju pričakoval operacijo nosu, a se je po letu in pol čakanja vse spremenilo. »Ko bi moral priti na vrsto, so ga obvestili, da bodo termin nekoliko prilagodili. Pričakoval je, da gre za vprašanje kakšnega dneva ali tedna, a so njegov datum prestavili za dve leti, v 2024,« je dogajanje povzel Sušelj.
Zdravje se lahko hitro poslabša
Zdravstvene ustanove skušajo pri prečiščevanju seznamov napraviti nekakšno inventuro čakajočih, opaža Sušelj, pri čemer pa lahko posamezniki izgubijo mesto v vrsti. »Prestavljanje datumov daleč v prihodnost je za ljudi zelo boleče,« je opozoril. Bolnik, ki so mu datum operacije nosu odmaknili za dve leti, je po pritožbi vendarle prišel do obravnave v primernejšem času, je pojasnil Sušelj. Sprašuje pa se o pacientih, ki se v takih primerih ne postavijo zase. Zlasti pri starejših ljudeh se lahko stanje zelo hitro poslabša, je opozoril na pasti odlaganja zdravljenj. V zdravstvenih ustanovah lahko sicer spremenijo stopnjo nujnosti posameznikovega pregleda ali posega, je dodal, a bi morali pri tem ravnati previdno.
Sušlju se je nedavno oglasila tudi mama otroka, ki zaradi bolezni na obravnavo ni mogel takrat, ko je bil naročen. Čeprav je to sporočila, so pri izvajalcu zdravljenj otroka kljub temu prestavili na konec vrste. »To se ne bi smelo zgoditi, saj je bil razlog odsotnosti v tem primeru opravičljiv,« je pojasnil zastopnik pacientovih pravic. V zadnjem času pa se glede na njegove pogovore z bolniki večkrat pojavljajo tudi »luknje« v zdravstveni obravnavi. »Zdravnik, ki je opravil operacijo, na primer oceni, da bo bolnik potreboval fizioterapijo v treh tednih, a ga zatem obvestijo o terminu čez pol leta. V takih primerih prekinjenega zdravljenja bi lahko govorili o kršenju pravic,« ugotavlja Sušelj, ki je tudi nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V težavnih razmerah poskušajo nekateri zdravniki svojim pacientom pravočasno obravnavo verjetno zagotoviti tako, da njihove napotnice označijo z »zelo hitro«, je ocenil. Ker je tovrstnih napotnic veliko, pa lahko brez zelo hitrega zdravljenja ostanejo tudi posamezniki, pri katerih se še posebej mudi. »Skupina z oznako zelo hitro se je zelo razširila,« je izpostavil Sušelj.
Napotitev še vedno manj kot
pred pandemijo
Na razmah »zelo hitrih« napotnic, pri katerih bi moral bolnik na vrsto priti v dveh tednih, kažejo tudi statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Julija 2019 so v slovenskem zdravstvu izdali 37.298 napotnic s takšno stopnjo nujnosti, letošnjega julija pa je bilo napotnic z oznako »zelo hitro« že 67.980. Pri čemer pa skupno število napotnic še vedno ni doseglo predpandemske ravni: julija 2019 so jih v zdravstvu izdali 315.530, v enakem letošnjem obdobju pa 293.208. Najbolj so upadle napotnice z oznako »redno«, pri katerih bi morali bolnika praviloma sprejeti v pol leta.
Prebivalci do napotitev, s tem pa tudi do diagnoze in zdravljenja, očitno še vedno prihajajo težje kot pred leti. Ob tem za zdaj ni jasno niti, koliko ljudi je v posamezni vrsti. Zadnji javno dostopni mesečni pregled se nanaša na lanski februar, ob dvomih o verodostojnosti podatkov v sistemu elektronskega naročanja pa so tovrstne objave o čakalnih dobah na NIJZ prekinili. V sistemu so še vedno težave, so včeraj sporočili z NIJZ, kdaj bodo ponovno objavljali mesečna poročila o čakalnih dobah v javnem zdravstvu, pa še ni znano.
