Po vrhu Nata v sredo je predsednik vlade Robert Golob poudaril, da je edina zaveza, ki jo je Slovenija sprejela, ta, da bo letos obrambne in varnostne izdatke povečala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Do leta 2030 naj bi ta delež dosegel tri odstotke.
Načrt takšnega zviševanja določa pred kratkim spremenjena resolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Po trenutni različici resolucije naj bi dva odstotka BDP pokrivala cilje obrambnih zmogljivosti, ki jih je Nato potrdil v začetku junija, dodaten odstotek pa naj bi bil namenjen kibernetski varnosti, satelitski tehnologiji, odpravi prometnih ozkih grl in povečanju bolnišničnih kapacitet.
Na vrhu Nata so voditelji članic sicer soglasno podprli deklaracijo o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Kljub nasprotovanju SD in Levice je dokument podprl tudi premier Golob, kar je sicer napovedal že pred srečanjem. Po njegovem mnenju zaveza vsebuje dovolj varovalk – med drugim vmesni pregled leta 2029 in široko opredelitev, kaj vse se lahko šteje kot obrambni izdatek. Golob je poudaril, da Slovenija ostaja zavezana predvsem tistim ciljem, ki jih je že potrdil državni zbor.
Na domači politični sceni pa je njegova odločitev oziroma podpora deklaraciji sprožila ostre odzive. Koalicijski partnerici SD in Levica premierju očitata, da sta bili izigrani. Izkazalo se je, da je vlada izhodišča za Golobovo udeležbo v Haagu na vrhu Nata, v katerih je zapisano tudi postopno zvišanje izdatkov na pet odstotkov BDP, potrdila v četrtek minuli teden – ob prisotnosti ministrov vseh treh koalicijskih strank. Vendar v SD in Levici trdijo, da na seji vlade o tem niso glasovali ali razpravljali.
Ob tem se sicer poraja vprašanje, kako je mogoče, da nihče iz vrst SD in Levice ni opazil razširitve dnevnega reda s to zanje nevralgično točko, kot tudi, kako je mogoče, da nihče iz SD in Levice ni prebral gradiva, ki je bilo priloženo in poslano po elektronski pošti več kot 200 naslovnikom, tudi vsem ministrom.
Vrečkove in Hana ni bilo v dvorani
Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je za medije zagotovila, da razprave o tem, da bo Slovenija postopno zvišala obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, na seji vlade sploh ni bilo, prav tako naj ne bi bilo glasovanja in torej po njenem razumevanju niso sprejeli nobenega sklepa. »Gre torej za zavezo predsednika vlade, pri proračunu pa se bomo borili, da se sredstva ne bodo širila na pet odstotkov,« je dejala.
Na vprašanje, ali so bila izhodišča res potrjena soglasno, je odgovorila, da so izhodišča na vlado prišla šele malo pred začetkom seje in da ne gre za sklep. Dodala je, da nikjer v gradivu ne piše, da bo Slovenija podprla dvig na pet odstotkov BDP; piše pa, da ostaja Slovenija zavezana obrambni resoluciji, kjer je bila Levica proti in je tudi predlagala posvetovalni referendum. Kot je še pojasnila ministrica, sama ni bila v dvorani, ko je bila obravnavana točka z izhodišči za Nato.
Podobno presenečen je bil gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han, ki je v odzivu zatrdil, da česa takega nikoli ne bi podprl. Po njegovih besedah je bil na seji prisoten le deloma, izhodišča pa naj bi bila uvrščena na dnevni red šele dan prej, zato jih ni utegnil prebrati. Neuradno naj bi znotraj SD završalo, saj nekateri člani stranke dvomijo, da je bil predčasen odhod predsednika stranke s seje vlade nenameren.
Golob sklicuje koalicijski mini vrh
Golob je očitke obeh koalicijskih partneric zavrnil in dogajanje označil za predstavo za javnost. »V zadnjih tednih je bilo ogromno piar iger in nastopov za javnost, ampak to ne šteje. Šteje to, kar je Sloveniji uspelo izpogajati,« je povedal. Zunanje ministrstvo je – po pozivu predsednika vlade – včeraj popoldan dokument, ki je v koaliciji zakuhal spor, objavilo.
V njem je zapisano, da bodo na seji vlade obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP do leta 2032 ter dodatno za 1,5 odstotka BDP za širše varnostne naložbe – skupaj torej do 5 odstotkov BDP. Ta zaveza naj bi bila pregledana leta 2029, ciljna letnica za uresničitev pa je postavljena na leto 2035.
Golob je, ob prihodu na zasedanje evropskega sveta v Bruslju, napovedal še koalicijski mini vrh o vprašanju obrambnih izdatkov. »Koalicijske partnerje bom podrobno seznanil s postopkom pogajanj in tudi z vsemi naslednjimi koraki – se pravi, na kakšen način bomo zdaj naredili akcijski načrt, kjer bomo jasno opredelili, komu gre denar oziroma kam bomo investirali v naslednjih petih letih, da bomo izpolnili cilje,« je pojasnil.
»Očitno gre za težave v raju«
Dogajanje je sprožilo tudi odzive opozicije. V SDS so opozorili, da višanje izdatkov ne bo imelo učinka brez ljudi v Slovenski vojski. Nekdanji generalni sekretar Janševe vlade Božo Predalič se je na omrežju X spraševal, ali bosta Levica in SD »ostali načelni« in po tem iz koalicije in vlade tudi izstopili. »Očitno gre za težave v raju,« pa dogajanje komentirajo v opozicijski NSi. Poslanka in podpredsednica stranke Vida Čadonič Špelič je koalicijske stranke obenem pozvala, naj se zresnijo, naj Sloveniji ne delajo škode na mednarodnem parketu in naj ne begajo ljudi.
