Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami je na političnem parketu vse več novih akterjev. V zadnjem letu je zaživelo več novih strank. V idilični podeželski kulisi ob vznožju Šmarne gore v občini Medvode so več o svojem projektu povedali tudi osrednji akterji novonastale stranke Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti, ki se je sicer rodila minuli petek v Idriji. Kot daje misliti ime, gre za akcijo vidnejših slovenskih županov, ki so si kot eno ključnih točk postavili, da bi tudi na državni ravni zagovarjali prezrte lokalne interese in na mizo postavili zapostavljeno regionalizacijo. Glede preostalega programa so bili pristojni včeraj še skopi z informacijami.
Imena? Ob predsedniku stranke, županu Hrastnika Marku Funklu, so ključne figure še idrijski župan Tomaž Vencelj, ki bo podpredsednik stranke, vodji kabineta škofjeloškega župana Roku Primožiču so zaupali naloge generalnega sekretarja stranke, člana izvršnega odbora pa sta postala denimo župan Medvod Nejc Smole in nekdanja poslanka LMŠ Jerca Korče. Na dolgi rok stranko zanimata nacionalna politika in vodenje države, kratkoročni cilj pa je povezovanje s sorodnimi lokalnimi listami in župani. O sodelovanju so se oziroma se še bodo pogovarjali tudi z Vladimirjem Prebiličem ter Vesno in Levico. Drugih včeraj niso omenjali.
Več o načrtih in barvah stranke novembra
Slišali smo sicer, da bo večina včeraj prisotnih prihodnje leto odšla na volitve. Nismo pa slišali, ali to pomeni na lokalne ali parlamentarne. Več bo jasno po programski konferenci stranke, ki bo predvidoma v prvi polovici letošnjega novembra, ko bomo tudi izvedeli, kakšne ideološke barve bo nosila stranka. Na vprašanje, ali levo ali desno od sredine, je Funkl odgovoril: »Ko delamo lokalne ceste, je treba narediti pločnik tako na levi kot na desni, ker gre za varnost in odločitve, ki so blizu ljudem. Delamo za ljudi in tako se moramo tudi obnašati.« Na podvprašanje o tem pa je pristavil, da odpadejo stranke, ki širijo sovražni govor.
Včeraj smo na predstaviti videli tudi koprskega župana Aleša Bržana in pa celjskega župana Matijo Kovača, ki je sicer član Levice, a je prav tako vpet v projekt ustanovitve stranke lokalnih interesov. »Glede članstva v stranki Skupnost še nisem odločen, bom pa vsekakor sodeloval pri njenih aktivnostih. Kot župan Celja sicer nameravam kandidirati tudi na naslednjih lokalnih volitvah, kandidatura za poslanca me trenutno ne zanima,« nam je zaupal. Na vprašanje, ali bo dovolj za stranko kot njeno jedrno točko postaviti regionalizacijo, pa je sogovornik odgovoril, da bo o programu mogoče govoriti po jesenski programski konferenci, a da bo stranka zagotovo imela svojo ideologijo, ki pokriva vsa družbena področja.
»Seveda pa na začetku kot župani izhajamo iz tistega, kar prepoznavamo kot problematično. Iz izkušenj namreč vidimo, da imajo državljani tako z vidika prostorskega kot ekonomskega položaja različna izhodišča. Skladen regionalni razvoj je resen manko v državi. Lokacija bivališča ne bi smela biti hendikep za posameznika.«
Zapostavljeni lokalni interesi
V poslanskih klopeh sicer ne manjka Neljubljančanov, zakaj torej ne pridejo lokalni interesi bolj do izraza tudi na nacionalni ravni? »To težko komentiram, lahko pa rečem, da je bilo včasih v vodstvih etabliranih strank več predstavnikov lokalnih skupnosti. Danes med vodstvi teh strank tako rekoč ne boste našli župana, zaradi česar pridejo ti interesi manj do izraza, kot bi lahko. V luči tega želimo biti z našo stranko tisti glas, ki ve in verjame, da je po vsej Sloveniji ogromno razvojnih priložnosti kot tudi ljudi, ki o politiki razmišljajo kot o delu za skupnost,« razmišlja Kovač.
Politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Marko Hočevar glede stranke županov pravi, da se podpora z lokalne ravni težko prevaja v državnozborsko okolje. S tega vidika stranki ne gre v prid, da pri projektu ne sodelujeta ne ljubljanski župan Zoran Janković ne mariborski župan Saša Arsenovič. »Gre vendarle za dve najmočnejši politični figuri med župani. Prav tako zaenkrat zraven ne vidimo županov uveljavljenih strank, kot sta SDS in SD, kar še dodatno slabi potencial novonastale stranke. Slovenija prav tako ni tako velika država, da bi imela regionalizacija pomembno politično težo, četudi je to marsikje problem, ki ga je treba nasloviti.«
Sogovornik ob tem ocenjuje, da se bo doseg Skupnosti bržkone gibal nekje na ravni stranke Fokus Marka Lotriča, ob tem pa dodaja, da na račun povezovanja županov potencialno največ izgublja Vladimir Prebilič. Ne le zato, ker je pričakovati, da bo tudi nekdanji kočevski župan v delu programa napovedane stranke zagovarjal večji razvoj lokalnih okolij, pač pa tudi zato, ker mu utegne stranka županov med drugim speljati kakšnega potencialnega kandidata iz tega okolja, ki bi ga lahko angažiral za svojo stranko. Kot je sicer znano, je ustanovni kongres Prebiličeve stranke predviden 18. oktobra.
