Zbor članstva LMŠ je kot najvišji organ stranke danes s 97 odstotki glasov potrdil pripojitev Gibanju Svoboda. Lista Marjana Šarca, ki je bila ustanovljena maja 2014, njen predsednik pa je leta 2018 postal mandatar tedanje vlade, torej po osmih letih zapušča politični parket. V SAB bodo o istem koraku odločali na dopisnem kongresu prihodnji teden, med 13. in 15. junijem, z odločitvijo obeh strank pa se bo nato seznanil kongres stranke Gibanje Svoboda. S tem bo odprta pot za izbris LMŠ in SAB iz registra strank, Gibanje Svoboda pa bo kot pravni naslednik prevzelo tako kader kot finančne vire in obveznosti stranke. Formalno naj bi združitev stekla do konca meseca, združitveni kongres pa simbolično pred jesenskimi lokalnimi volitvami.
Odločitev v pravem času
»Morda gre formalno za združevanje treh strank, dejansko pa utrjevanje trenutnega dominantnega položaja Svobode na sredini. LMŠ in SAB kaj drugega ne preostane, saj nimata zadostne zaledne moči za preživetje zunaj parlamenta,« je združevanje strank komentiral Marinko Banjac s katedre za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Banjac je menil, da poteza prihaja v pravem času, saj da neposredno po volitvah tovrstne poteze še niso razumljene kot ogrožajoče za vladne partnerice. In dodal: »Če kdo, potem bo morala Levica paziti, da Svoboda ne bo počasi – kar počne tudi v kontekstu tega 'združevanja' – nadevala vladi (neo)liberalnega pedigreja, socialna nota pa bo izpuhtela.« Vse tri stranke so sicer uradne postopke združevanja sprožile kmalu po aprilskih državnozborskih volitvah, ko je postalo jasno, da so volilci stranki Alenke Bratušek in Marjana Šarca, ki sta v predvolilni kampanji sodelovali s strankami Svoboda, SD in Levica, pustili pred vrati parlamenta.
Prvi cilj velika zmaga na
lokalnih volitvah
Predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob je takoj po volitvah poudaril pomembno vlogo obeh strank pri zgodovinski zmagi politične novinke, pri tem pa napovedal, da si želi sestaviti močno levosredinsko stranko tudi skozi sodelovanje z LMŠ in SAB, s čimer ciljajo tudi na veliko zmago na jesenskih lokalnih volitvah. Golob je besede podkrepil z dejanji že, ko je ponudil ministrski mesti predsednikoma na volitvah poraženih strank, kar pa so kritizirali predvsem v novi opoziciji. Politični komentator Alem Maksuti je zavrnil takšne pomisleke. Integracijo vidi kot edino logično rešitev za politično preživetje kadrov LMŠ in SAB ter možnost nadaljnjega skupnega boja podobnih političnih subjektov, ki so se pred tem združili v boju proti prejšnji oblasti. Komentiral je še, da ob zakonodaji in političnem sistemu, kakršnega imamo, ne vidi nič spornega v tem, da sta predsednika dveh zunajparlamentarnih strank v sestavi nove vlade. »To je odločitev v domeni premierja, o uspešnosti in legitimnosti združevanja pa se bodo izrekli volilci na naslednjih državnozborskih volitvah.« x
