Prvič so bele štorklje na območju zgornje Gorenjske gnezdile leta 2022, ko si je par zgradil dom na smreki na Bledu. »To gnezdo velja za najbolj severozahodno gnezdo bele štorklje v Sloveniji,« nam je razložil ljubiteljski ornitolog Aljaž Mulej, član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Leta 2024 je drugi par postavil gnezdo na smreki v Radovljici. »Gnezda na drevesih so v Sloveniji redka, zato je še posebej zanimivo, da sta kar dve na zgornjem Gorenjskem,« pravi Mulej, ki je doma iz Lesc. In prav tam so aprila letos postavili gnezdilno platformo. Pri tem so jim pomagali v Združenju za štorklje CICONIA Slovenija, Zavodu za varstvo narave Kranj, Elektru Gorenjska, Komunali Radovljica, občini Radovljica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj.
»Že v tednu dni po postavitvi je par štorkelj zasedel platformo, dogradil gnezdo in začel valiti ter vzredil kar štiri mladiče,« pripoveduje Mulej. Dodaja, da je leška štorklja zaradi pogleda čez gnezdo na najvišji slovenski vršac že dobila vzdevek »triglavska štorklja«.
Na gnezdu v Lescah kamera sicer še ni nameščena, a ornitologi upajo, da jo bodo lahko namestili prihodnje leto. Spremljanje drugih gnezd belih štorkelj po Sloveniji je že mogoče na youtube kanalu Štorklje (https://www.youtube.com/@Storklje), za namestitev in vzdrževanje kamer pa z navdušenjem skrbi Uroš Petauer.
Na Gorenjskem od leta 1999
Mulej nam je še pojasnil, da novejša zgodovina gnezdenja belih štorkelj na Gorenjskem sega v leto 1999, ko so prvič gnezdile na dimniku v Lahovčah. Od takrat se njihovo število počasi povečuje, območje razširjenosti pa se razteza proti zahodu in drugim delom Slovenije. Za gnezdenje bele štorklje potrebujejo obsežnejše površine odprte kulturne krajine, kjer se prehranjujejo, najpogosteje z večjimi žuželkami. Gnezdišča običajno izberejo v bližini človeških bivališč, saj jim obdelana krajina že stoletja zagotavlja prehranske vire, naša bivališča pa nudijo primerno gnezdišče.
Ali so bele štorklje v preteklosti že naseljevale Gorenjsko, ni raziskano. Nedavna študija, ki temelji na analizi kosti z arheoloških najdišč po Evropi, kaže, da so bile štorklje v Evropi razširjene po rimskem cesarstvu. Rimljani so z obsežnim krčenjem gozdov spremenili evropsko krajino in tako ustvarili ugodne razmere za širitev štorkelj. Dokazano je, da so v 15. in 16. stoletju štorklje gnezdile v Veliki Britaniji in na Švedskem. Arheološka izkopavanja na Ljubljanskem barju prav tako potrjujejo prisotnost belih štorkelj v času koliščarjev pred okoli 6000 leti, saj so bile najdene njihove kosti.
»Morda so bile štorklje v preteklosti razširjene po večjem delu Slovenije, zdaj pa se ponovno vračajo na svoja nekdanja območja razširjenosti, ki so jih kolonizirale po koncu zadnje ledene dobe,« zaključuje Mulej.
