»Sto petkovih večerov – nekaj sem jih preživel z vami – je tudi sto bolj ali manj jasnih, grobih poskusov oblasti, da bi vas utišala. Tako ravna oblast, ki prezira svoje državljane. To je tudi razlog, da ni prepoznala, da s protesti niste izražali zgolj svojega nestrinjanja s stranpotmi vlade. Niste zgolj protestirali, storili ste več, kot aktivni državljani ste oblikovali svoje predstave, kakšni naj bosta družba in država, v katerih želite živeti,« je ob robu stotega petkovega protesta poln Trg republike nagovoril prvi predsednik države Milan Kučan.
Obsodil je početje oblasti, ki svoje razumevanje dialoga in zagotavljanja ustavnih svoboščin demonstrira s pendreki in robokopi ter zaračunavanjem storitev policije. »Pred dvema letoma si nihče od nas ni predstavljal, da bomo morali neprekinjeno protestirati kar 100 tednov. To nikoli ni bil namen, a razlogi za proteste ne samo ostajajo, temveč se iz tedna v teden stopnjujejo,« pa je bilo še pred jubilejnim večerom slišati iz vrst Protestne ljudske skupščine. Tisoče ljudi je v zadnjih dveh letih iz tedna v teden protestiralo peš, na kolesih, v dežju, snegu in na soncu ter zaradi različnih vzgibov, a pod enotno osrednjo zahtevo – vlada Janeza Janše mora odstopiti.
Pogled nazaj v razvoj protestov kaže, kako se je iz začetnega vzklikanja »lopovi« ob nepravilnostih pri nakupih zaščitne opreme na začetku epidemije petkovo dogajanje razmahnilo v kontinuirano protestno gibanje. Medtem ko so protesti organsko rasli in v slogu uličnega gledališkega performansa vedno znova našli nove oblike protestiranja, s katerimi so skušali zaobiti arbitrarne koronske omejitve zbiranja ljudi, se je vlada s pomočjo odlokov in policije vedno znova prilagodila z novimi metodami represije. Z geometrijo postavljanja ograj na Trgu republike, inšpekcijskimi postopki, pisanjem glob in preganjanjem transparentov.
Papirnata stopala in kreda, globe in ograje
Iz vprašanja, kako kriminalizirati petkove kolesarje, so se rodili številni absurdi, ki jih bo pomnila zgodovina pravne države, začenši s preganjanjem protestne akcije polaganja papirnatih stopal pred parlamentom in risanja s kredo po tleh. Posamezniki naj bi kršili javni red in mir, civilna družba pa je že takrat opozarjala, da želi oblast s tem finančno zlomiti protestnike. V prvih mesecih protestov je odmevala fotografija protestnika in policista Sandija Sheikhe z iztegnjenim palcem. Protestnik, ki je s policistom posnel selfi, je dejal, da mu je s kolesom rahlo zdrsnilo, policist pa je preprečil njegov padec. Zaradi fotografije je policista napadla politika z notranjim ministrom Alešem Hojsom na čelu, v bran pa sta mu stopila policijska sindikata.
Stopnjevanje prisotnosti policije in ograj se je v razgretih političnih razmerah nadaljevalo. Junija so policisti sistematično ustavljali in popisovali ljudi tudi zunaj samega mesta protesta – ker so jih sumili storitve bodočega kaznivega dejanja, udeležbe na protestu. Na osmem protestu so s Trga republike s silo odnašali ljudi, ki so v en glas brali ustavo. Bolj je bilo demokratično, bolj je motilo oblast. »Tisti peščici upornikov bi težko rekli zborovanje, pa vendar jih je policija nasilno strpala v marice. Tu, pred parlamentom, ki je prvi dolžan braniti ustavo. Verjetno zato, ker njeno vodstvo meni, da je branje ustave prekršek,« je komentiral Milan Kučan.
V tistem času se je sprva na družbenih omrežjih, nato pa tudi na protestih pojavila skupina provladnih rumenih jopičev, med katerimi so bili tudi simpatizerji neonacizma. Med obema skupinama je večkrat prišlo do napetosti, vendar pa so prevladovali mirni protesti bistveno večje množice petkovih protestnikov, ki so kolesa zaradi poslabšanja epidemije prvič po 26 zaporednih tednih pospravili konec oktobra predlani in pozvali k alternativnim načinom izražanja nasprotovanja vladi. Med drugim so pozvali h kroženju okoli državnega zbora z avtomobili. Številne voznike je policija ustavila in jih popisala. Nekaterim je izrekla tudi kazni, Jaši Jenullu recimo zaradi napačne uporabe smernikov. Protest je sovpadal z uvedbo vrtoglavih glob za organizatorje protestov.
Soočenje pod Triglavom, biseri in svinje
Igra mačke z mišjo se je odtlej zgolj stopnjevala, oblast pa je na kritične glasove pritiskala predvsem finančno. Z izgovorom varovanja zdravja. Pravni strokovnjaki so vse glasneje opozarjali na samovoljne posege v pravice protestnikov. Ti so postajali vse bolj individualizirani. Protestniki so januarja lani na ministrstvo za notranje zadeve vložili pritožbo zoper delo policistov, ker so kaznovali posamezne sprehajalce, ki so imeli dežnike okrašene s protivladnimi sporočili. Kmalu zatem, februarja, se je zaradi politične zlorabe policije rodila Pravna mreža za varstvo demokracije, ki ponuja pravno podporo tistim, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. Pravno so pomagali že več kot 1200 osebam. Vlade ni namreč zmotila niti odločitev ustavnega sodišča, ki je oblastnike opozorila, da je pravica do mirnih protestov eden od temeljev demokracije.
Maja lani je nato prišlo do najbolj množičnega petkovega shoda, ko se je na vseslovenski vstaji po nekaterih ocenah zbralo okoli 40.000 ljudi, ki so ob podpori sindikatov zahtevali predčasne volitve. Množična udeležba je bila napoved vročega poletja, med drugim tudi incidenta, ko je policija targetirala skupino tujcev in s Trga republike pospremila mladeniča, ki je držal palestinsko zastavo. Rasistično, so ocenili protestniki. V luči ideoloških delitev je bila nato prestolnica razklana na dva dogodka tudi ob počastitvi 30. obletnice samostojnosti države. Na Trgu republike je potekala uradna proslava dneva državnosti, Prešernov trg pa je zavzelo tisoče petkovih protestnikov, kjer je zaradi provokacij rumenih jopičev prišlo do incidenta. Policija je provokatorje odstranila. Simpatizerjem neonacizma so v bran stopili premier Janša, generalni direktor policije Anton Olaj in minister Hojs z odmevno metaforo o biserih in svinjah.
Sedemdeseti teden protestov, avgusta lani, je nato prišlo do znamenitega soočenja predstavnikov kolesarjev in premierja na Kredarici. Protesti so se po razgreti javni debati v zvezi s soočenjem na Triglavu nadaljevali. Državno odvetništvo je decembra lani popustilo pod pritiskom vlade in vložilo prvo tožbo zoper domnevnega organizatorja protestov Jašo Jenulla. S februarskim in marčevskim zahtevkom za povračilo stroškov policije pri varovanju protestov oblast od njega terja že več kot 50.000 evrov. Petkovi protestniki so bilij jasni: takšni pritiski, ki so očitno cena za uresničevanje ustavnih pravic v času Janševe vlade, jih ne bodo ustavili. Z Jenullovimi besedami: »Besede Milana Kučana so besede spodbude in opozorila, da se moramo še naprej boriti za boljši svet in da se bomo morali boriti tudi po volitvah 24. aprila. Borili pa se bomo tudi z odvetniki, pesniki in glasbeniki ter seveda z odhodom na volitve.«
