Število primerov oslovskega kašlja še narašča

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so do včeraj prejeli že 107 prijav primerov oslovskega kašlja v letošnjem letu, lani jih je bilo 122. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci, so sporočili in opozorili, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih. V zadnjih mesecih je o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav. Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje za zdaj samoplačniško. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo tudi za nosečnice čim prej po 24. tednu nosečnosti.