Ob stavki, umikih soglasij za nadurno delo in vztrajanju pri delu po obstoječih standardih in normativih so začeli v vrstah nezadovoljnih zdravnikov omenjati še možnost odpovedi delovnih razmerij. Z množičnim odhodom grozijo mladi zdravniki, je včeraj povedal predsednik sindikata Fides Damjan Polh. »Menim, da je to resna grožnja vladi,« je ocenil. Polh se ob tem sprašuje, kdo bi bil v takem primeru nosilec javnega zdravstva.
Množične odpovedi bi za slovensko javno zdravstvo in prebivalce že danes pomenile katastrofo, so zdravniške organizacije – poleg Fidesa so med njimi še Mladi zdravniki Slovenije, sindikat Praktikum, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije – poudarile v skupni izjavi. Ob zmanjšanem zanimanju za razpisane specializacije čez deset let v Sloveniji ne bomo več poznali javnega zdravstva, so ocenile.
Poteza, ki je nekoč že »prijela«
V nekaterih okoljih so zdravniki možnost kolektivnih odpovedi v zadnjih mesecih sicer že omenjali, a se za omenjeno potezo v stotih dneh stavke niso odločili. Tak vzvod sicer ne bi bil uporabljen prvič. Leta 2019 so pogodbe o zaposlitvi odpovedali kranjski družinski zdravniki; enako potezo so takrat napovedovali še v nekaterih drugih zdravstvenih domovih. Zdravnike, ki so opozarjali na preobremenitve, je razburjala meja, pri kateri lahko začnejo zavračati dodatne vpise. Ob opozorilih, da se na nekaterih območjih z večjimi obremenitvami meja za sprejemanje novih pacientov dodatno dviguje, so zdravniki takrat med drugim pričakovali, da oblasti prag postavijo pri 1895 glavarinskih količnikih. Vlada Marjana Šarca jim je kljub opozorilom, da bodo številni prebivalci ostali brez osebnega zdravnika, v tem delu zahtev ugodila. Kdaj posamezni specialist doseže omenjeno mejo, je sicer odvisno od števila pacientov in njihove starosti.
Možnost izbire osebnega zdravnika se je kasneje vztrajno krčila. Slovenija je danes posejana s številnimi območji brez prostih zdravnikov, za paciente brez zdravnika pa je za zdaj na voljo nadomestna oskrba, kjer se lahko vsakič srečajo z drugim specialistom. Obenem velik del mest za bodoče specialiste družinske medicine ostaja nezaseden. Na prvem letošnjem razpisu za specializacije je ob 70 mestih za ta del zdravstva prispelo 22 prijav, je razvidno iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije.
Svarila pred odhodi
Težave je treba reševati s pozitivnimi in ne negativnimi spodbudami, je včeraj ocenila predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Alenka Bahovec. »Trenutno slišimo, kako bodo kazni višje in kako bodo družinskim zdravnikom dvignili glavarino,« je bila kritična. Kolege, ki se odločijo zapustiti tukajšnji sistem, razumejo, je še poudarila. Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič je opozoril, da je lani v Avstrijo in Nemčijo odšlo vsaj 25 slovenskih zdravnikov. Iz ene od makedonskih agencij so po drugi strani sporočili, da Slovenija ni več »zanimiva« za tamkajšnje zdravnike, je omenil.
»Žal se števila zdravnikov ne da povečati čez noč, prepričani pa smo, da lahko izboljšave zdravstvenega sistema udejanjimo zgolj s sodelovanjem in v stalnem dialogu z vsemi akterji v zdravstvu,« so se na navedbe zdravniških organizacij odzvali na ministrstvu za zdravje. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se bo s predstavniki mladih zdravnikov v kratkem pogovorila tudi o napovedih množičnih odpovedi delovnih razmerij, so napovedali. Na ministrstvu so obenem izpostavili, da se je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih že povečalo za 31 odstotkov in da je v zadnjih desetih letih iz tujine v Slovenijo prišlo 120 zdravnikov.
