Sončne elektrarne na javnih zgradbah in površinah v lasti Mestne občine Ljubljana bo (verjetno) postavljal eden izmed dveh konzorcijev: v prvem sodelujejo družba Resalta, ljubljansko javno podjetje Energetika in družba Res Erp, v drugem pa Petrol, njihov električni trgovec E3 in družba Interenergo. Zgolj ta dva konzorcija sta se namreč prijavila na javni razpis Mestne občine Ljubljana, s katerim je slednja iskala investitorja, ki bi kot koncesionar na občinskih objektih in površinah zgradil sončne elektrarne, jih upravljal in jih po zaključku načeloma 25-letnega koncesijskega obdobja predal v last občini. V občinski službi za javna naročila trenutno analizirajo obe prijavi, pri čemer se še niso odločili, ali kateremu od omenjenih konzorcijev priznajo usposobljenost za nadaljnje sodelovanje na razpisu, so sporočili iz omenjene službe.
Elektrarne ne bodo
obremenile omrežja
Na občini so že spomladi objavili seznam okoli dvesto objektov, ki
so po njihovi oceni primerni za namestitev in priključitev sončnih elektrarn. Investitorji teh elektrarn po Dnevnikovih preverjanjih na družbi Sodo in Elektro Ljubljana verjetno ne bodo priključili na distribucijsko omrežje – saj je to preobremenjeno in novih virov energije mestoma
ne prenese več – ampak neposredno na stik razdelilnih transformatorskih postaj. Tako sončne elektrarne ne bodo obremenile omrežja, pač pa te postaje. »Nizkonapetostno omrežje je z vidika priključitve sončnih elektrarn res problematično, saj je hitro lahko preobremenjeno, take večje sončne elektrarne pa bi obremenile razdelilne transformatorske postaje,« je za Dnevnik pred časom pojasnil Tomaž Kožar iz družbe Sodo. Tudi ta družba je po naročilu vlade pripravila seznam (drugih) lokacij, kjer glede na proste kapacitete elektrodistribucijskega omrežja obstaja potencialna možnost za priključitev večjih (samostoječih) sončnih elektrarn z inštalirano močjo največ pet megavatov.
Po njihovi oceni sicer v Ljubljani največ potencialnih možnosti za priklop večje sončne elektrarne obstaja na območju razdelilnih transformatorskih postaj Vič in Šiška, kar zajema, nekoliko posplošeno, tako rekoč celotno območje teh četrtnih skupnosti. Tako bi lahko sončne elektrarne zrasle recimo na strehah Gimnastičnega centra Vič, Čolnarne v parku Tivoli, Hale Tivoli, zdravstvenih domov Šiška in Vič - Rudnik, osnovnih šol Oskarja Kovačiča, Miška Kranjca, Hinka Smrekarja, Spodnja Šiška, Vič, Viških vrtcev, enot Vrtca H. C. Andersena ... V družbi Sodo so ob tem še presodili, da bi bilo mogoče z namestitvijo teh obnovljivih virov energije osmisliti tudi neurejena parkirišča in zapuščena ali obstoječa gradbišča – denimo tista ob ljubljanskem Stadionu Stožice, tovarni Rog in Tobačni. Toda vse ljubljanske degradirane površine niso v občinski lasti in zato tudi ne (v celoti) predmet omenjenega razpisa.
Elektrarna in priključek
Seznam lokacij, ki sta jih, recimo temu tako, predlagali ljubljanska občina in družba Sodo, je zgolj informativen, o primernosti lokacije za postavitev sončne elektrarne se bo nazadnje odločil izbrani investitor. Želi pa Sodo usmeriti potencialne investitorje v tiste točke elektrodistribucijskega sistema, ki sploh omogočajo priklop novih proizvodnih virov brez obsežne in časovno zahtevne nadgradnje elektrodistribucijskega omrežja. A ne povsem brez dodatnih vlaganj: investitor bo v vsakem primeru moral poleg elektrarne zgraditi vsaj še svoj priključni srednjenapetostni vod od elektrarne do transformatorske postaje, na omenjenih lokacijah pa naj zahtevani priključek ne bi presegal dolžine petih kilometrov. Oziroma, kot pravijo na Sodo, »gre za relativno manjši poseg in realne možnosti postavitve in dograditve priključka«.
Medtem pa bo investitor dobil pravico, da – ob soglasju občine – odloči tako o izboru kot številu lokacij, kjer bi se postavitev sončnih elektrarn splačala. Verjetno bo poleg osončenosti in lege določene strehe ali parkirišča pretehtalo tudi to, kakšna površina je na voljo. Tako je denimo na območju Tobačne na voljo dobrih 32.300 kvadratnih metrov površine, na strehi obnavljajoče se tovarne Rog dobrih 10.000 kvadratnih metrov, na strehi obnovljene Cukrarne pa le slabih 3500 kvadratnih metrov površine.
Prej partnerji, zdaj konkurenti
V obeh prijavljenih konzorcijih sodelujejo stari občinski partnerji – a tokrat prvič kot konkurenti: Petrol in Resalta sta z ljubljansko občino sodelovala v obsežnih projektih energetskih obnov (javnih) zgradb vse od leta 2017 naprej. V sklopu prvega projekta, ki je bil dotlej tudi največji projekt javno-zasebnega partnerstva na področju energetskega pogodbeništva v državi, vreden 14,9 milijona evrov, sta družbi za občino obnovili Kopališče Tivoli ter 48 stavb, med drugim kulturne in zdravstvene domove, šole, vrtce in stavbe mestne uprave. S prenovami so zmanjšali porabo energije v teh stavbah. Dve leti kasneje sta Petrol in Resalta za ljubljansko občino energetsko prenavljala drugo skupino enajstih stavb. Projekt je bil vreden pet milijonov evrov. Pred dvema letoma sta družbi začeli obnavljati še 27 zgradb, projekt je vreden 16,1 milijona evrov. Družbi pravkar energetsko prenavljata vrtce, osnovne šole in športne dvorane. Resalta je hkrati pred poldrugim letom namestila sončno elektrarno z močjo 500 kilovatov na streho garažne hiše Fraporta Slovenija, ki upravlja z brniškim letališčem. Elektrarna zagotavlja desetino vse na letališču porabljene električne energije.
Zastopnika podjetja Resalta sta Luka Komazec (direktor) in Tomaž Orešič (prokurist), nekdanji vidni član LDS, tudi njihov kandidat
za mariborskega župana, sicer pa pred leti tudi član uprave Elektra Maribor, danes pa nadzornik tega elektrodistributerja.
