Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2024 ponovno zvišale in so bile nominalno za več kot polovico višje kot leta 2008, realne cene pa so bile višje za 13,7 odstotka. Tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, je zmerno, vendar bi se v prihodnje lahko povečalo, v poročilu o finančni stabilnosti navaja Banka Slovenije.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pojasnjuje, da tega tveganja ne vidi, ker je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah visoko. To ugotavlja tudi Banka Slovenije: »Ponudba stanovanjskih nepremičnin zaostaja za povpraševanjem, kar prispeva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin. Povpraševanje sicer spodbujajo zniževanje obrestnih mer, nizka brezposelnost in nizka zadolženost gospodinjstev. Povpraševanje po posojilih se je z zniževanjem obrestnih mer okrepilo.«
Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, pa razlaga, da bo povpraševanje na nepremičninskem trgu slabo, če ne bo nanj posegla država. Sicer pa se od sredine leta 2024 vidno umirja ponudba gradbeništva, investicije nasploh pa že leto in pol pred tem. Tisti ponudniki, ki bi si želeli bleščeče prodaje stanovanj, bodo zelo verjetno razočarani. A to ne pomeni, da bodo cene padle, saj so visoki stroški gradbeništva že »vgrajeni« v stavbe in bi večji padec cen nepremičnin lahko privedel do večjega plazu stečajev gradbenih firm. Te bodo čakale na lepše čase, če si bodo to lahko privoščile, pravi profesor.
Po podatkih Banke Slovenije so v lanskem letu stanovanjske nepremičnine ostale precenjene, vendar precej manj kot leta 2008, ko je bila precenjenost največja. V zadnjem četrtletju je najvišjo, 17,1-odstotno precenjenost nakazoval kazalnik razmerje med povprečno ceno stanovanja v Ljubljani in povprečno letno plačo, piše v poročilu. Ob tem v Banki Slovenije spomnijo, da se bo s predvidenim novim zakonom o gostinstvu omejilo kratkotrajno oddajanje nepremičnin. V pripravi je tudi predlog obdavčitve stanovanjskih nepremičnin, kar bi morda lahko, če bo ustrezno oblikovan, povečalo ponudbo rabljenih stanovanj za oddajo in prodajo.
Gradnjo novih stanovanjskih stavb po navedbah Banke Slovenije otežujejo visoki stroški materiala in dela ter pomanjkanje delavcev. Gradbeni stroški za nova stanovanja so bili v zadnjem četrtletju lani kar za 31,3 odstotka višji kot v povprečju leta 2021, ko so začeli hitreje naraščati. Ob tem se je delež bruto investicij v stanovanja v bruto domačem proizvodu (BDP) do zadnjega četrtletja lani znižal na 2,6 odstotka. V zadnjih dveh letih je upadlo tudi število stanovanjskih stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja. V lanskem letu se je to število glede na predlani znižalo za 14,1 odstotka, na 4339.
Prodanih najmanj stanovanjskih nepremičnin v zadnjih letih
Še naprej upada število prodaj stanovanjskih nepremičnin. V lanskem letu je bilo prodanih 8124 stanovanjskih nepremičnin, kar je 21,1 odstotka manj kot leta 2023 in najmanj v zadnjih štirinajstih letih. Pri tem je bilo prodanih za polovico manj novih stanovanj in za 11,7 odstotka manj rabljenih stanovanj v Ljubljani, v celotni Sloveniji je prodaja rabljenih stanovanj padla za 22,5 odstotka. Rabljenih družinskih hiš je bilo v državi lani v primerjavi s predlani prodanih za 18,4 odstotka manj. Ob zniževanju števila prodaj stanovanjskih nepremičnin se po navedbah Banke Slovenije znižuje tudi število prodaj zemljišč za gradnjo stavb. Po podatkih geodetske uprave se je v letu 2024 število prodaj zazidljivih zemljišč v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2021, ko je bilo po pandemiji največje, pa za več kot 45 odstotkov.
Stanovanjski krediti so se z zniževanjem obrestnih mer pocenili. Lani so jih banke odobrile za 3,9 odstotka več kot predlani, njihov skupni znesek se je tako povečal z 8,2 na 8,6 milijarde evrov. Kreditni standardi za nova stanovanjska posojila so se v Sloveniji v zadnjem četrtletju leta 2024 nekoliko zaostrili, medtem ko so v evrskem območju ostali skoraj enaki kot v predhodnem obdobju, navaja Banka Slovenije.
