Mario Kunasek, prvak skrajno desne svobodnjaške stranke (FPÖ) na Avstrijskem Štajerskem, ne odstopa od namere, da bi sporni Dachsteinski pesmi (Dachsteinlied) dodelil poseben zakonski status. V vladnem programu načrtovan vpis v deželno ustavo mu je prejšnji teden sicer spodletel, saj predlog v deželnem parlamentu – po zaslugi opozicije – ni dobil zahtevane dvotretjinske večine.
Vendar je Kunasek zatem sprožil pravni manever, s katerim bi drugače zakonsko zacementiral staro pesnitev, ki v svojih verzih opeva deželo do bregov Drave in Save, na današnjem ozemlju Slovenije. S pomočjo koalicijske partnerice ljudske stranke (ÖVP) želi julija vključiti himno v zakon o deželnih simbolih. Za dopolnitev zakona zadostuje navadna večina v 48-članskem parlamentu. Vladajoči stranki imata 30 poslank in poslancev.
Desničarska simbolna politika
»S tem bomo zapolnili vrzel v kanonu deželnih simbolov,« je dejal Kunasek za časnik Krone. »Naša deželna himna bo tako dobila zaslužen status in bo enakovredna grbu, barvam in pečatu.« Politične analitike preseneča, da ga pri tem podpora ÖVP. V koalicijski pogodbi se namreč ni zavezala k takšni rešitvi in tudi že sicer je bilo v ljudski stranki zaznati precejšnje nelagodje zaradi nepotrebnega zaostrovanja odnosov s Slovenijo.
Manuela Khom je namestnica štajerskega glavarja, je deželna vodja ÖVP in predsednica Zveze Alpe-Jadran. V petek je bila na obisku v Ljubljani. »Kot uradnica za evropske zadeve deželne vlade mi je še posebej pomembno ohranjanje odličnih štajersko-slovenskih odnosov in pozitivna diplomatska izmenjava,« je sporočila pred sestankom na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. »Obisk v Sloveniji bom zagotovo izkoristila za zastopanje štajerskih interesov in za nadaljnji napredek pri krepitvi sodelovanja med regijama.«
Manevri, ki so v nasprotju skupnih evropskih vrednot
Državni sekretar Marko Štucin ji je izrazil pričakovanje, da štajerska deželna koalicija spornega besedila pesmi ne bo vpisala v zakon o deželnih simbolih. Pri tem je ponovil, da Slovenija zavrača sleherno relativizacijo načela ozemeljske celovitosti in suverenosti. Takšni poskusi niso v duhu evropskega sodelovanja in skupnih vrednot in se zdijo še posebej problematični v letu, ko obeležujemo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe, ter v času naraščajočih napetosti in kriz v Evropi in svetu.
Štucin je poudaril pripravljenost Slovenije za nadaljnji konstruktivni dialog z deželo Štajersko, vendar hkrati opozoril, da bo morebitna uzakonitev štajerske deželne himne obremenila sodelovanje med Slovenijo in zvezno deželo Štajersko, je sporočilo ministrstvo.
Slovenska stran je na srečanju "zelo resno" izrazila pomisleke glede himne, je po pogovorih po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudarila Khom. "Te skrbi in pomisleke bom odnesla s seboj v Avstrijo in bomo videli, ali bomo našli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe državi," je dejala.
Poudarila je, da štajerska deželna vlada še vedno namerava himno vključiti v zakon o državnih simbolih. "Te pesmi ne razumemo kot teritorialno zahtevo. Gre za tradicionalno pesem, ki se zapoje ob koncu vsake prireditve na Štajerskem," je pojasnila. "Za nas je to preprosto zapis simbola," je dejala in primerjala državno himno s štajerskim grbom oziroma državnima barvama belo in zeleno, še poroča APA.
Štajerci poenotili slovensko politiko
Zunanja ministrica Tanja Fajon je že pred tem označila namero deželne vlade kot nesprejemljivo in dodala, da škoduje meddržavnim odnosom. Dogajanje v Gradcu je obenem poenotilo slovensko politiko, poteze tamkajšnje vlade so soglasno kritizirale vladne in opozicijske stranke.
Tudi štajerska opozicija je ogorčena nad potezo deželne vlade, SPÖ, Zeleni, KPÖ in NEOS so ostro kritizirali odločitev, da se zakonodajna sprememba izvede brez javne obravnave. Po njihovem mnenju se vlada zavestno izogiba demokratični razpravi o tem, ali naj himna dobi zakonski status. Stranka NEOS je pozvala k javni obravnavi spremembe zakona, pobudi so se pridružile tudi ostale opozicijske stranke. Kritizirajo predvsem netransparentnost postopka, ki naj bi prikril politično spornost zakonske ureditve himne.
Avstrijsko združenje publicistov je v četrtek objavilo odprto pismo, v katerem sprašuje Kunaska in Khom, zakaj si tako zelo prizadevata, da bi se dežela Štajerska zakonodajno raztezala čez avstrijske državne meje. Dosedanje razlage so namreč nezadostne in nesmiselne. »Pravno zasidranje Dachsteinske pesmi v njeni sedanji obliki ima usodno simboliko in omogoča sklepanje o zelo vprašljivem motivu,« piše združenje avtoric in avtorjev, ki ponovno terja ustavnopravno presojo zakonodajne namere.
Štajerski parlament je leta 1929 uradno razglasil Dachsteinsko pesem za deželno himno, torej v času ponovnega vzpona nemškega nacionalizma in z njim povezanih ozemeljskih teženj pred drugo svetovno vojno.
