Kmalu po potrditvi ministrske ekipe v skladu z novim zakonom o vladi, kar je predvideno za 17. januarja, naj bi sledil koalicijski vrh. Na njem bodo po naših informacijah koalicijski partnerji Gibanje Svoboda, SD in Levica začeli razpravo o reformnem ciklusu, ki ga je ob izteku lanskega leta napovedal predsednik vlade Robert Golob. Ta je, spomnimo, dejal, da »želimo popolnoma spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva, vpeljati reformo tako v pravosodje kot v šolstvo. Pripravljamo reformo pokojninskega sistema in stanovanjske politike. Navsezadnje tudi davčno reformo.«

Po naših informacijah naj bi resorni ministri poslancem predstavili pet reform, s katerimi bi zaznamovali leto 2023. Na prvem mestu bo zdravstvena reforma, ob izteku lanskega leta je minister za delo Luka Mesec napovedal pokojninsko reformo, na dnevnem redu bo plačna reforma v javnem sektorju, od ministra za finance Klemna Boštjančiča se pričakuje, da bo predstavil orise predvidene davčne reforme, najmanj pa je znanega o šolski reformi, ki naj bi jo prav tako načeli na koalicijskem vrhu.

1. Reforma in digitalizacija zdravstva

Zaradi vse večjih težav v zdravstvu je pričakovati, da bo osrednja politična pozornost namenjena zdravstveni reformi. Kot je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že razkril, se bo Slovenija pri modernizaciji tega sistema zgledovala po Estoniji in Finski. Podrobnosti zdravstvene reforme niso jasne, iz dosedanjih izjav pa lahko rekonstruiramo njene obrise. Z letom 2024 naj bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a jasnega odgovora, kako nadomestiti 600 milijonov evrov, ki ga zberejo tri zavarovalnice, še ni. Napovedana je tudi ločitev javnega in zasebnega zdravstva; kako strogo ločnico naj bi zarezali, pa bo jasno iz odnosa do tako imenovanih dvoživk oziroma zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju, izvajajo pa storitve tudi pri zasebnikih. Minister Bešič Loredan je napovedal, da se bodo po Estoncih in Fincih zgledovali zlasti na področju digitalizacije zdravstvene zavarovalnice in njenega upravljanja. To naj bi, kot je mogoče razumeti ministra za zdravje, omogočilo večji nadzor nad plačevanjem zdravstvenih storitev in predvsem nadzor nad njihovo kvaliteto, podatki o finančnih tokovih pa bi bili javni in transparentni. V predvideni zdravstveni reformi lahko pričakujemo tudi reorganizacijo urgentnih centrov in dežurnih ambulant, a podrobnosti še niso znane.

2. Odmerni odstotek pokojnine 70 odstotkov

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da bodo socialni partnerji do sredine letošnjega leta sprejeli pokojninsko reformo. A politični del razprave se bo začel na koalicijskem vrhu. Osnovna usmeritev pokojninske reforme bo, je pred slabim mesecem dejal minister za delo, da bi s postopnim zviševanjem stopenj dosegli 70-odstotno pokojnino glede na osebni dohodek (odmerni odstotek za 40 let delovne dobe trenutno znaša 63,5 odstotka). Drugi cilj bo vzdržnost pokojninskega sistema; kako bodo to dosegli, pa za zdaj še ni jasno. Ena od možnosti je podaljšanje delovne dobe, a kot je dejal minister Luka Mesec, sam temu ni naklonjen, prav tako ne njegova stranka Levica. Stališče o tem pa naj bi se oblikovalo ob razpravi med socialnimi partnerji. Ena od možnosti za vzdržnost pokojninskega sistema bodo novi finančni viri, kar omenjajo v koalicijski pogodbi, da bi zmanjšali odvisnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja od prispevkov dela, uveljavili pa naj bi »namensko uporabo donosov iz državnega premoženja kot dodatnega vira za financiranje slovenskega pokojninskega sistema«.

3. Stebri za različne
poklicne dejavnosti

Trd oreh bo tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju, kar kažejo napovedane stavke zdravnikov in vzgojiteljic v predšolskem varstvu. Vlada je oktobra vsem zaposlenim dvignila plače za 4,5 odstotka, v prihodnjih dneh ali tednih pa naj bi sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema. Že januarja naj bi jih predstavili sindikatom, nato pa naj bi stekla javna razprava na to temo. Glede na rešitev posebnega plačnega stebra za zdravstvo lahko pričakujemo, da bo šla vladna rešitev v smeri oblikovanja plačnih stebrov za različne poklicne dejavnosti (sodstvo, šolstvo itd.), a se pri tem zastavlja vprašanje, koliko bo v tem primeru ostalo od enotnega plačnega sistema za javni sektor in v kolikšni meri bodo plače še primerljive. Cilj vlade je, da bi razpravo o reformi plačnega sistema zaključili do 30. junija.

4. Obširna davčna reforma

O davčni reformi, ki jo snujejo na ministrstvu za finance, je malo znanega. V eni izmed redkih izjav je minister za finance Klemen Boštjančič ob predstavitvi poročila OECD sredi leta dejal, da bo davčna reforma širša, kot so načrtovali. Sprva so načrtovali, da bi jo dobili na mizo že jeseni, a so jo predstavili na leto 2023. Ključna rešitev bi šla v smeri zmanjšanja obremenitve dela in povečanja obremenitve potrošnje in premoženja. Nekaj od davčnih sprememb je bilo sicer uveljavljenih že z novelo zakona o dohodnini, kjer je prišlo do sprememb pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikov. V delu koalicije bodo pri davčnih rešitvah zagovarjali, da bi davčno breme delovno aktivne populacije prenašali na kapital in premoženje, ker naj bi bilo to ključno za bolj pravično družbo.

5. Najprej bela knjiga

Najmanj je znano, kaj naj bi prinesla šolska reforma. V koalicijski pogodbi je napovedan proces oblikovanja bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh.