Sporazum o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki sta ga danes podpisala Orban in Janša, po Janševih besedah nadgrajuje sporazum o zaščiti manjšin, ki sta ga državi podpisali leta 1992. Za takšno sodelovanje so se, kot pravi, dogovorili ob njunem lanskem srečanju septembra v Celju. »Sporazum krepi prijateljstvo med državama in narodoma. Prihajamo v čas, ko bo prijateljstvo najmočnejša valuta,« pravi Orban, ki poleg rusko-ukrajinske krize vidi v Evropi več možnih težav v bližnji prihodnosti. »Lahko pogledamo samo zadolženost največjih evropskih držav. Ali gospodarsko preurejanje v škodo zahoda in v korist vzhoda.« Orban ob tem še izpostavlja, da se je tudi v Evropi spremenilo razmerje gospodarske moči, saj je po njegovih besedah zahodnoevropsko gospodarstvo v veliki soodvisnosti s srednjeevropskim: »Nemčija z državami srednje Evrope opravi dvakrat več poslov kot s Francijo. Brez nas torej ne bi uspeli, seveda velja tudi obratno.«
Pretkana poteza Janše
Orban je prispel v Slovenijo v času živahne javne razprave o prodaji 43-odstotnega deleža v družbi Sava, ki je lastnica Save Turizma, največjega turističnega podjetja v državi. Tega je ameriški sklad York želel prodati družbi Prestige Tourism, za katero stoji madžarski kapitalski sklad Diofa Asset Management, čemur ostro nasprotujejo opozicija, sindikati in del javnosti. A se je Janša, vedoč, da se ob obisku madžarskega političnega zaveznika temu vprašanju ne bo mogel izogniti, na to pripravil. Ravno v času njunega srečanja v Lendavi je namreč vlada na dopisni seji sprejela odločitev o dokapitalizaciji Slovenskega državnega holdinga (SDH) za 41,6 milijona evrov, na podlagi katere bo ta lahko uveljavil predkupno pravico in kupil Yorkov delež v Savi.
Porabski Slovenci zadovoljni s sporazumom
Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ene od dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, pravi, da jim podpisani sporazum veliko pomeni. »Porabje je nerazvita regija, in če se gospodarsko okrepimo, bo to pozitivno vplivalo tudi na našo kulturo in jezik. Ljudje ostanejo tam, kjer je lažje živeti. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je skoraj polovica porabskih Slovencev preselila v večja madžarska mesta, kjer so dobili službe. Tisti, ki odidejo, pa izgubijo svojo identiteto.« Sam meni, da bi morali denar usmeriti predvsem v razvoj turizma. V ta namen so že kupili mlin na Gornjem Seniku, ki ga bodo obnovili in bo po njegovem mnenju postal turistična atrakcija. Želijo pa tudi novo galerijo in medijski center. Pri tem se pripravljajo na popis prebivalstva, ki ga bodo na Madžarskem izvedli oktobra letos, saj se je na zadnjem popisu za porabske Slovence opredelilo le 2800 državljanov vzhodne sosede.
A Holec je prepričan, da jih je precej več: »Želimo jih vse najti in nagovoriti, naj ne pozabijo svojih korenin. To ne bo enostavno, saj tega ne moreš nikomur vsiliti.« Tudi zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je zadovoljna s sporazumom: »S pomočjo obeh vlad, ki se uresničuje preko tega sklada, bomo dosegli gospodarski razvoj naših regij, da bodo mladi lahko doma našli delovna mesta.« Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač opozarja, da s tem denarjem ne bi smeli urejati infrastrukture, saj pričakujejo, da bo to madžarska država uredila že brez sporazuma: »V tem primeru bi šel ves denar za ceste, ki so v slabem stanju, prav tako ponekod še ni urejene kanalizacije. To so osnove za razvoj pokrajine. Naša naloga pa je, da pripravimo razvojne projekte na področju gospodarstva pa tudi za medije in mlade.«
Horvath: »To je začetek novega sodelovanja«
Pobudnik oblikovanja sklada, ki ga predvideva sporazum, je bil poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru Ferenc Horvath, ki pojasnjuje, da ne bo šlo za klasičen sklad, temveč bo sredstva upravljalo evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) Muraba s sedežem v Monoštru, ki so ga pred leti ustanovile občini Monošter in Lendava, Državna slovenska samouprava in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. V manjšinskih organizacijah bodo ob sodelovanju z državnimi organi šele določili kriterije, na podlagi katerih bo mogoče s projekti kandidirati za ta sredstva. Tako še ni jasno, ali se bodo za denar lahko potegovale tudi lokalne skupnosti. Na vsakem od narodnostno mešanih območij bodo lahko črpali do pet milijonov evrov na leto. Če bodo počrpali ves denar, bo naslednje leto na voljo enaka vsota. Torej bi lahko v primeru uspešnih projektov v petih letih na obeh straneh meje skupno namenili 50 milijonov evrov. »Še nikoli ni bilo predvidenih več sredstev za ta namen, kar je pomembno za obe avtohtoni skupnosti, in verjamem, da je to začetek novega sodelovanja,« je zadovoljen Horvath.
Tako Janša v Sloveniji kot Orban na Madžarskem se bosta na letošnjih parlamentarnih volitvah pomerila s široko koalicijo opozicijskih strank, a sta na tiskovni konferenci po podpisu sporazuma izrazila prepričanje, da bosta na koncu slavila.
