Zakaj škof Andrej Saje, ki je imel glavno besedo pri zasnovi organov in imenovanju članov, javnosti ni obvestil o sprejetih sklepih – ne novembra lani ne letos – je mogoče le ugibati. Sklep o ustanovitvi omenjenih treh teles so namreč v Cerkvi objavili le v Sporočilih slovenskih škofij, ki so interni dokument.
Dvome zbuja tudi sestava teles. Od 19 članov in članic jih namreč kar 13 deluje v okviru cerkvenih ustanov, zato se postavlja vprašanje, ali bodo zaradi svoje vezanosti na cerkveno institucijo svojim nalogam kos. Res pa je, da so nekateri med njimi zelo kritični do ravnanja vodilnih v Cerkvi, ko gre za spolne zlorabe. Škof Saje je izbral prave ljudi za to delo, je slišati tudi med cerkvenimi kritiki.
V »neodvisno skupino za analizo preteklih primerov spolnih zlorab v Katoliški cerkvi na Slovenskem« so imenovali dr. Julijano Visočnik, profesorico na oddelku za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, dr. Tomaža Erzarja, terapevta in profesorja na teološki fakulteti (TF), ter dr. Vinka Potočnika, upokojenega profesorja sociologije na TF. V tej tričlanski skupini, ki ima morda najzahtevnejšo nalogo, ni ne cerkvenega ne civilnega pravnika, ki bi lahko kompetentno presojal potek sodnih in drugih postopkov v primerih spolnih zlorab in pomagal preostalim članom pri prebijanju skozi zahtevne primere. Brez resne analize ravnanja cerkvenih oblasti v preteklosti in ocene razsežnosti spolnega nasilja pa ni mogoče zapreti tega sivega polja cerkvene zgodovine.
Kavčič: Skupine bodo
povsem samostojne
Tiskovni predstavnik SŠK dr. Gabriel Kavčič očitkom deloma pritrjuje. A kot poudarja, nič ni zamujenega. »Vsa tri telesa so dobila mandat za neodvisno delovanje. To pomeni, da bodo lahko sama, po lastni presoji, seznanjala javnost s svojimi ugotovitvami. Lahko bodo imela tudi svojega predstavnika za komuniciranje z javnostjo, novinarji pa se boste lahko obračali neposredno nanje. Drži tudi, da manjkajo strokovnjaki določenih profilov, zlasti civilni pravniki. A kot rečeno, od 1. marca so skupine v svoji samoorganizaciji povsem neodvisne, lahko bodo medse povabile še koga.« Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je v skupinah toliko duhovnikov, redovnikov in redovnic. »Delo smo zaupali tistim, ki lahko žrtvam pomagajo tudi na duhovni ravni. Mnoge med njimi so namreč izgubile upanje v presežno, njihova vera je ranjena,« odgovarja dr. Kavčič. Ob tem poudarja, da noben član ni vezan na SŠK. Glede očitkov o poznem obveščanju javnosti pa Kavčič z nelagodjem pojasnjuje, da tudi sam meni, da ima javnost pravico do pravočasnih in celovitih informacij o dogajanju v Cerkvi, za kar se sam zelo trudi ...
Tretja skupina
bo drugostopenjski organ
V »strokovno skupino za zaščito mladoletnih in ranljivih oseb« je bilo imenovanih devet članov in članic: socialni delavec Alojz Simončič; ginekologinji Tamara Čopi in Damjana Koželj; terapevtki Ana Rožman in Karolina Rebernik; cerkveni pravnik dr. Sebastijan Valentan; redovnica, sodelavka Družinskega centra mir Polonca Majcenovič; cerkveni pravnik in kaplan na Rakitni dr. Gregor Rogelj ter terapevt in duhovni spremljevalec dr. Matjaž Celarc. Zadnji štirje sodijo med posvečene osebe. Po Kavčičevih pojasnilih bo ta skupina delovala kot nekakšen drugostopenjski organ. Če žrtve ne bodo zadovoljne z odnosom in obravnavo na škofiji – postopek prijave ostaja nespremenjen – se bodo lahko obrnile na to skupino. Z nasveti pa bodo opora škofom in drugim pristojnim na škofijah. Med drugim naj bi skrbeli za to, da bodo navodila, uredbe, smernice iz Rima, ki bodo zadevale zaščito mladoletnikov in ranljivih odraslih, čim prej uvedeni tudi v slovensko prakso.
V »skupino preventivnih dejavnosti v prid mladoletnih in ranljivih oseb« so imenovali šest ljudi, med njimi kar pet duhovnikov, redovnikov in redovnic. To so salezijanka Mateja Kranjc, cerkveni pravnik, nekdanji tajnik kardinala Rodeta Matej Pavlič, salezijanka Barbara Poredoš, šolska sestra in terapevtka Magda Burger ter jezuita dr. Ivan Platovnjak in Tomaž Mikuš. Sedmi član, profesor informatike Benjamin Tomažič, je zaposlen na želimeljski gimnaziji. Ta skupina naj bi bila nekakšna kolektivna zagovornica otrokovih pravic in bo terensko naravnana. Poskrbeti bo morala za preventivo – se pravi za varnost, od katoliških vrtcev do semenišč – in za izobraževanje. Za supervizijo bosta skrbeli imago terapevtka Špela Strniša Tušek in dr. Sara Jerebic, terapevtka in profesorica na TF.
