Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je ministrstvo za izobraževanje v gimnazije in srednje strokovne šole nameravalo uvesti predmet aktivno državljanstvo. Ravnatelji srednjih šol so se predlogu uprli, zato je ministrstvo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo sprejelo, da se 35 ur, namenjenih aktivnemu državljanstvu, razporedi med predmete. To pomeni, da morajo gimnazije in strokovne šole del ur nameniti izobraževanju dijakov o tem, kako delujejo država, pravo, demokracija in demokratična kultura, kakšna je vloga medijev, političnih strank … Aktivno državljanstvo torej ni predmet, kar pa ne pomeni, da dijaki ne pridobivajo novega znanja. Vsaka gimnazija pa se lahko sama odloči, kako bo vsebine vgradila v pouk in kako bo izobraževanje izvajala.
Raznolik izbor vsebin
in predavateljev
72. člen zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja prepoveduje kakršno koli delovanje političnih strank ali podmladkov v vrtcih in šolah. Ravnatelj šole pa je tisti, pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, ki skladno z zakonom odloča, kdo lahko nastopi v prostorih šole oziroma v njej predava. Povedano drugače: ravnatelj je tisti, ki mora poskrbeti, da vsebinski sklop ne bi bil izrabljen za ideološko in politično indoktrinacijo v šoli.
Gimnazija Šentvid ima v tretjem letniku na urniku predmet državljanska vzgoja, v okviru katerega izvedejo 35 ur sklopa aktivno državljanstvo. »V šolskem letu 2023/24 so bili na naši šoli gostje Matej Škorjak, dr. Milan Brglez, Erik Valenčič in dr. Primož Krašovec, poleg tega smo izpeljali obisk Galerije ŠKUC, ogled predpremiere filma Kolibriji in filma Milosti polni, delavnico Inštituta Gajst, delavnico Amnesty International Slovenija, delavnico ministrstva za notranje zadeve Boj proti trgovini z ljudmi in obisk medijske hiše Pro plus. V preteklih letih smo izpeljali tudi predavanje dr. Mateja Avblja, izvedli pa smo tudi projekt z evropsko poslanko Romano Tomc,« je vsebino sklopa predstavila ravnateljica Nataša Koprivnikar. Iz povedanega je mogoče sklepati, da se gimnazija in ravnateljica trudita svojim dijakom in dijakinjam zagotoviti raznolik izbor predavateljev in vsebin, ki zadevajo družbena, politična in druga problemska vprašanja.
»Leva indoktrinacija«
Nova24TV pa je na podlagi videoposnetka podpredsednice Slovenske demokratske mladine (SDM) Zale Klopčič slovenske šole in Gimnazijo Šentvid obtožila levičarske indoktrinacije. Nekaj domnevnih dijakov in dijakinj Gimnazije Šentvid je namreč na zaposlene in Klopčičevo naslovilo anonimno pismo, v katerem nasprotujejo nekaterim predavateljem, ki so gimnazijo obiskali v sklopu državljanske vzgoje. Ravnateljica Nataša Koprivnikar nam je povedala, da so dijake povabili na sestanek, na katerem bi se pogovorili o anonimnem pismu, vendar se ni odzval nihče. »Po pogovoru z dijaki tretjih letnikov pri pouku pa smo prejeli samoiniciativno, podpisano pismo naših dijakov, ki nasprotujejo prejšnjemu anonimnemu pismu,« je dodala Nataša Koprivnikar.
Nova24TV in Zala Klopčič v prispevku oziroma videoposnetku omenjata tudi predavanje profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Romana Kuharja, ki naj bi dijakom in dijakinjam predaval o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk. Dr. Kuhar zagotavlja, da na Gimnaziji Šentvid ni nikoli predaval. »Napad, ki ga je doživela šola, je že večkrat viden poskus določenih skupin, da bi s svojimi partikularnimi interesi vplivali na strokovno avtonomijo učiteljic in učiteljev ter izvedbo kurikularnih vsebin v javnih šolah. Nihče nima pravice preprečiti, da bi se v javnih šolah razpravljalo o tistih tematikah in vprašanjih, ki bi lahko bili v nasprotju z njihovim osebnim prepričanjem. Javna šola mora temeljiti na univerzalnih vrednotah, te pa določa slovenska ustava kot temelj naše politične skupnosti,« dodaja prof. Kuhar.
