Zdravstvene težave otrok, njihove specifične potrebe, strahovi, odsotnost zaradi potovanj, neprilagodljivost obstoječemu šolskemu sistemu, za katerega starši menijo, da je zastarel in zavira razvoj otrokovih potencialov – to je le nekaj razlogov za odločitev staršev, da svoje otroke šolajo doma. Takšna oblika izobraževanja je bila v Sloveniji uvedena leta 1996 in nato urejena z zakonom o osnovni šoli.
Število učencev na domu se je v zadnjih dvajsetih letih močno povečalo. Leta 2004 so se na domu šolali štirje otroci, v letošnjem šolskem letu pa se na domu izobražuje 869 osnovnošolcev. Vrhunec šolanja na domu smo v naši državi zabeležili v obdobju epidemije covida, ko se je doma šolalo 1608 otrok. V zadnjih letih je število učencev na domu upadlo, po napovedih šolskega ministrstva pa se bo z novim šolskim letom še zmanjšalo. Vlada je namreč z nedavno potrditvijo novele zakona o osnovni šoli bolj natančno opredelila obveznosti šolarjev na domu, ki bodo morali odslej opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Doslej so učenci na domu v prvem triletju šolanja opravljali izpita iz slovenščine in matematike, v drugem triletju se je testiralo njihovo znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, od 7. do 9. razreda pa je izpitna komisija ovrednotila njihovo znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Odločitev do 16. avgusta
Na šolskem ministrstvu poudarjajo, da starši z odločitvijo za izobraževanje na domu za svojega otroka v celoti prevzamejo odgovornost in obveznosti za izpolnitev dolžnosti osnovnošolskega izobraževanja. Z novim šolskim letom bodo morali učenci na domu pridobiti enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole, poleg uvajanja ocenjevanja znanja kot pri vrstnikih, ki so fizično vsakodnevno vključeni v šolo, pa sta v noveli poudarjeni tudi dolžnost in odgovornost staršev pri izbiri izobraževanja na domu. Določene so tudi obveznosti šole ter pravice in dolžnosti učenca: pravice do izobraževanja na domu ne bo mogoče uveljavljati med šolskim letom, na novo je določena tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Starši bodo morali najkasneje do 16. avgusta (in ne več do 31. avgusta) napovedati izobraževanje svojega otroka na domu.
V Sloveniji nimamo uradnih raziskav o kakovosti šolanja na domu, na terenu naj bi opozarjali na zapostavljeno znanje učencev na domu iz naravoslovja. Kritiki šolanja na domu kažejo s prstom tudi na dejstvo, da staršem, ki v naši državi prevzamejo vlogo učitelja na domu, v nasprotju s starši učencev na domu iz številnih drugih držav ni treba izpolnjevati pogojev glede izobrazbe. Medtem ko številni ravnatelji novosti izobraževanja na domu pozdravljajo, saj niso vsi starši primerni tudi za poučevanje, pa večina staršev, ki svoje otroke šolajo doma, tej spremembi zakona o osnovni šoli ostro nasprotuje in napoveduje celo pritožbe na ustavno sodišče.
Doslej devet izpitov, po novem 15
Veliko otrok, ki se šolajo na domu, je vključenih v različne organizacije, kjer spoznavajo drugačne možnosti šolanja, nekateri starši pa otroke vpišejo v zavode, kjer jih pripravijo na izpite v matični šoli. Eden takšnih je Zavod F. E. N. I. K. S. v Škofji Loki, kjer letos tretje leto zapored pomagajo otrokom, ki se sicer šolajo na domu, a dopoldanski čas aktivno in ustvarjalno preživljajo v njihovem zavodu. »V šolskem letu 2021/22 se je pri nas šolalo 23 učencev iz šestih različnih osnovnih šol in vsi so napredovali v naslednji razred na svojih matičnih šolah. Lansko leto smo uspešno zaključili s 27 otroki iz osmih okoliških šol, dve angleško govoreči deklici pa sta se nam pridružili februarja. Letos je v našem zavodu 25 otrok od 1. do 8. razreda,« je pojasnila profesorica slovenščine in francoščine Tanja Potočnik.
Kot je povedala, v hiši v središču mesta tri diplomirane učiteljice (razrednega pouka, teologije in filozofije ter slovenščine in francoščine) in pomočnica usmerjajo, motivirajo in poučujejo otroke od 1. do 9. razreda, vsak dan med 7. in 15. uro. Vse so pustile redno službo, ker da zaradi preteklih razmer v šolstvu niso mogle več delati. »Otroke usmerjamo v medsebojno medgeneracijsko pomoč, veliko se gibljemo v naravi in pletemo nova prijateljstva, saj se spoznavajo otroci, stari od šest do 15 let, iz štirih različnih okrajev,« je poudarila Potočnikova. Dodala je, da v zavodu vse aktivnosti sproti prilagajajo učnim sposobnostim otrok, njihovim željam in ambicijam ter skrbijo za zdravo učno okolje brez ustrahovanja, tekmovanja in ocenjevanja.
»Ni pošteno, da bodo morali ti otroci, ki so sicer še vedno del javnega šolstva, ob koncu leta na matičnih šolah dokazovati s še večjim številom zaključnih izpitov (okrog 15), da so sposobni napredovati v višji razred. Na nobeni fakulteti ni v junijskem ali septembrskem roku devet izpitov in prav vsi so pogoj na napredovanje; zdaj to velja za učence na domu v 7., 8. in 9. razredu,« je zaskrbljena sogovornica.
Dodala je, da v zavodu ne razumejo, zakaj odločevalce moti manj kot pol odstotka vseh osnovnošolcev v Sloveniji, katerih starši želijo zanje drugačno obliko poučevanja in odraščanja. »Prav nič grešnega ne počnemo in nikomur ne škodujemo. Če pa lahko pomagamo vsaj petindvajsetim otrokom in jim omogočimo lepše in manj stresno otroštvo, a kljub temu uspešno in učinkovito šolanje, smo naredili veliko,« meni Tanja Potočnik.
