Sestanek predsednika vlade Roberta Goloba s sodniki in tožilci v začetku aprila za zdaj še ni obrodil sadov. Golob je na sestanku 5. aprila predstavnikom pravosodja predstavil izhodišča interventnega zakona, s katerim bi vsaj za silo uresničili odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Golob je tedaj napovedal, da bo vlada osnutek predloga interventnega zakona pripravila v dveh tednih, od tedaj pa je bilo vse tiho. »Osnutek predloga zakona, s katerim bi se realizirala odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač, je v zaključni fazi priprave in usklajevanja ter bo v kratkem posredovan predstavnikom sodniških organizacij. Podrobnosti predloga v tej fazi ne moremo komentirati,« so nam odgovorili na ministrstvu za javno upravo in pripisali, da nam posredujejo odgovor vladnega urada za komuniciranje.
Golob predlagal dvig od nič do tri plačne razrede
Slednje pritrjuje neuradnim informacijam, da je pripravo osnutka interventnega zakona prevzel Golobov kabinet, čeprav gre za področje, ki je prvenstveno domena ministrstva za javno upravo in delno tudi ministrstva za pravosodje. Toda več virov nam je potrdilo, da gre pri zakonu za »Golobov projekt«, ki pa se po več kot treh tednih še ni premaknil z mrtve točke. Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah je vlada sodniški in tožilski pogajalski skupini že razkrila prvi neuradni osnutek predloga zakona, vendar pa so ga sodniki in tožilci odločno zavrnili, saj so ga ocenili za neprimernega. Kot smo izvedeli, je Golob sodnikom namenil dvig plač za od nič do tri plačne razrede, dvig pa bi veljal šele od 1. januarja 2025 dalje. Pomisleke do predlaganega naj bi imeli tudi tožilci, katerih plače so vezane na sodniške.
Rok za uresničitev sodbe ustavnega sodišča je potekel že 3. januarja, o čemer so slovenski sodniki obvestili tuje institucije. Kot so včeraj sporočili v sodniškem društvu, je slovenska delegacija o stanju vladavine prava in neodvisnosti sodstva pred dnevi poročala na letnem kongresu Evropskega sodniškega združenja, ki je sprejelo resolucijo, »s katero poziva slovensko vlado in državni zbor, da nemudoma izvršita odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in zagotovita ustrezne materialne pogoje za neodvisno delo sodnikov ter s tem prekineta trenutno kršitev načel neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.«
»Temeljno nerazumevanje pravne države«
Sodnike so zmotile tudi izjave predsednika vlade Roberta Goloba v aktualni številki Sobotne priloge, kjer je v intervjuju med drugim izjavil, da imajo sodniki »moralno upravičenje«, da pa ga bolj kot poročilo o vladavini pravi skrbijo druge stvari. »Uporabljeni izrazi kažejo na temeljno nerazumevanje delovanja pravne države, saj so odločbe sodišč nekaj povsem drugega in celo nasprotnega od zgolj 'moralne upravičenosti'. Izražamo razočaranje nad brezbrižnostjo, ki jo predsednik vlade kaže proti temeljnemu indikatorju Evropske unije o stanju vladavine prava v državah članicah,« so ostri v sodniškem društvu, kjer potrjujejo, da so za zdaj od vlade prejeli zgolj neuradni predlog, ki s časovnega in vsebinskega vidika »ne ustreza svojemu namenu«.
