V Slovenskem sodniškem društvu so preučili paket sprememb sodniške zakonodaje in sprejeli obilico pripomb k osnutkom predlogov, ki jih je pripravilo pravosodno ministrstvo. Kljub temu nekatere rešitve pozdravljajo tudi sodniki, ki so zadovoljni, da jih je ministrstvo sploh prvič vprašalo za mnenje. Doslej je namreč stališče sodstva pri pripravi zakonov zastopalo le vrhovno sodišče.
Reformni paket, ki vsebuje nova zakona o sodiščih in o sodniški službi ter novelo zakona o sodnem svetu, predvideva nekatere bistvene spremembe slovenskega sodstva, vključno z ukinitvijo okrajnih sodišč in okrajnih sodnikov, saj bi po novem vsi sodniki na prvi stopnji imeli enak status in se ne bi več delili na okrajne in okrožne.
Proti radikalnim spremembam
Ker se je slovensko sodstvo v zadnjih letih izvilo iz primeža sodnih zaostankov in je v dobri kondiciji, v sodniškem društvu niso naklonjeni radikalnim spremembam. Opozarjajo, da bi drastičen poseg v mrežo sodišč lahko imel negativne posledice. Osnutek predloga zakona o sodiščih napoveduje ukinitev okrajnih sodišč z letom 2024, vendar pa bi se večina današnjih okrajnih sodišč prelevila v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Do te spremembe so v sodniškem društvu skeptični; če bo do nje prišlo, pa želijo preprečiti predodeljevanje oziroma premeščanje sodnikov brez njihovega soglasja. Pri načrtovani prenovi mreže sodišč opozarjajo tudi, da jo mora natančno določiti zakon, ne pa da ukinjanje in ustanavljanje zunanjih oddelkov prepušča predsedniku vrhovnega sodišča. Poleg tega zakon ne predpisuje standardov in kriterijev za ukinjanje ali ustanavljanje teh enot. Sodniki nasprotujejo tudi ustanovitvi specializiranega kazenskega sodišča, ki je v osnutku predloga pristalo zgolj na podlagi aktualne koalicijske pogodbe, v praksi pa bi samostojno specializirano kazensko sodišče lahko pridelalo sodne zaostanke. Zahtevnejše primere (predvsem) gospodarskega in organiziranega kriminala namreč že zdaj rešujejo specializirani sodniki na oddelkih v okviru štirih okrožnih sodišč.
V sodstvu imajo tudi pomisleke o rešitvi, po kateri bi se današnje ljubljansko okrajno sodišče preobrazilo v okrožno sodišče Ljubljana 2, tako da bi imela Ljubljana po novem dve okrožni sodišči. V sodniškem društvu pri takšni ureditvi opozarjajo na problematiko dodeljevanja zadev. Kaj bo končalo na katerem izmed dveh sodišč, bi odločali v skupnem vložišču, kar bi bilo lahko sporno z vidika ustavno zajamčene pravice do zakonitega (naključno dodeljenega) sodnika. Pojavili bi se lahko kasnejši sodnoupravni spori o (ne)pravilnosti dodeljevanja zadev. Po drugi strani pa se tudi sodniki strinjajo, da bi eno združeno ljubljansko okrožno sodišče močno izstopalo po velikosti. Na njem bi delovala kar tretjina vseh slovenskih prvostopenjskih sodnikov, takšno sodišče pa bi bilo kar 2,6-krat večje od drugega največjega okrožnega sodišča v Mariboru.
Urejanje sodniških plač
Sodniki nekatere rešitve iz predlaganega zakonskega paketa tudi pozdravljajo in se denimo strinjajo z rešitvami, po katerih bi krško okrožje preselili pod okrilje celjskega višjega sodišča, uvedli razširjene senate na vrhovnem sodišču in javno objavljali vse sodne odločbe v anonimizirani obliki. Pričakovano pa imajo sodniki, ki se že dlje časa zaman borijo za boljši finančni položaj, precej pripomb na ureditev sodniških plač. Sodnikom se zdi nedopustno, da po predlagani plačni lestvici niti višji sodnik svetnik ne bi dosegel najvišjega plačnega razreda poslancev. Čeprav plače sodnikov ostajajo praktično enake že deset let, predlog nove zakonodaje za večino sodniških mest predvideva le za dva plačna razreda višje plače. Največ bi sicer pridobili današnji okrajni sodniki, že okrožni pa bistveno manj. Prav tako želijo dodatek za nezdružljivost funkcije, dodatek za mobilnost (ko bodo začasno dodeljeni na drugo sodišče), dodatek za mentorstvo in znanstveni naziv ter dodatek na zahtevnost sojenja za tiste sodnike, ki rešujejo še posebej zahtevne primere.
Več sogovornikov je osnutke zakonskih sprememb ocenilo kot precej nejasne in nedodelane, vendar pa na pravosodnem ministrstvu z zakonskimi spremembami menda ne nameravajo hiteti, tako da naj bi bilo časa za usklajevanje še dovolj.
