Po odločbi ustavnega sodišča, v kateri je ugotovilo protiustavnost sodniške zakonodaje, ki sodnikom ob upokojitvi določa prenehanje sodniške službe, ne pa tudi sodniške funkcije, sta komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu zapustila dva ugledna upokojena vrhovna sodnika. Etična komisija je sicer sprejela sklep, da še vedno izpolnjujeta formalnopravne pogoje za članstvo v komisiji, kljub temu pa sta se sodnika odločila, da jo zapustita.

Zahteve sodniške drže

Ustavni sodniki so konec marca v oceni ustavnosti, ki jo je vložil sodni svet, ugotovili, da je zakon o sodniški službi v drugem odstavku 74. člena v nasprotju z ustavo, ker vzpostavlja stanje, po katerem sodniku po upokojitvi sodniška funkcija ne preneha. Preneha mu zgolj sodniška služba.
Tovrsten »dvotirni« sistem je zakonodaja vpeljala pred časom, ko se je slovensko sodstvo soočalo s sodnimi zaostanki, tedanja sprememba zakonodaje pa je z omenjeno rešitvijo omogočila, da so se upokojeni sodniki lahko vrnili na sodišče in pomagali kolegom pri odpravi sodnih zaostankov, ali pa bili vključeni v nekatere organizacijske, nadzorstvene ali upravljalske funkcije v sklopu sodišč ali pravosodnega ministrstva.

Člani etične komisije so razpravljali o tem, kaj odločba ustavnega sodišča pomeni za sestavo etične komisije in kako vpliva na članstvo upokojenih vrhovnih sodnikov Franca Testena in Janeza Vlaja, ter sprejeli sklep, da formalnopravno še vedno izpolnjujeta pogoje, saj ustavno sodišče 74. člena kljub ugotovljeni protiustavnosti ni razveljavilo. Protiustavno določilo tako še vedno velja in se lahko uporablja, vse dokler državni zbor ne spremeni zakonodaje. »Ne glede na to podpisana sodnika štejeva, da nama varovanje sodniške integritete in zahteve sodniške drže nalagajo, da v nastalem pravnem položaju odloživa funkcijo kot člana komisije za etiko in integriteto,« sta v odstopni izjavi zapisala upokojena vrhovna sodnika, ki sta se odločila, da se od etične komisije nemudoma poslovita. Po podani izjavi sta tudi zapustila sejo etične komisije, ki je sodni svet že zaprosila, da imenuje nadomestna člana. Do nadaljnjega v komisiji za etiko in integriteto tako ostajajo le trije sodniki.

Načelna mnenja brez posledic

Komisija za etiko in integriteto v sklopu sodnega sveta sprejema načelna mnenja glede ravnanj sodnikov, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, izdaja priporočila, sprejema smernice in sodeluje pri izobraževanju sodnikov. Njena funkcija je tako predvsem svetovalna, tudi načelna mnenja, v katerih se opredeli do konkretnih spornih ravnanj sodnikov, za vpletene nimajo nikakršnih posledic. Leta 2020 je sodni svet sicer soglasno odločil, da se načelna mnenja vlagajo v osebne mape sodnikov, s čimer so dobila vsaj nekaj otipljive teže, saj bi lahko vplivala na ocene sodnikov. Toda nova ureditev je veljala le kratek čas, saj je sodni svet lani spomladi že spremenil svoj sklep. To so predlagali člani nove sestave etične komisije, sodni svet pa jim je s tesno večino prikimal.

Spremenjena sestava etične komisije je menila, da gre pri načelnih mnenjih za neke vrste kaznovalni postopek, v katerem ni v zadostni meri zagotovljeno jamstvo poštenega postopka, zoper mnenje pa prav tako ni predvidena pritožba oziroma drugo pravno sredstvo. Tako so načelna mnenja etične komisije ponovno postala tudi dobesedno zgolj načelna.

Tudi kot takšna pa udeležence v postopkih občasno zmotijo. Vrhovni sodnik Jan Zobec, za katerega je komisija ugotovila, da je kršil načeli
kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter na varovanje ugleda
sodstva, je zoper mnenje etične komisije lani sprožil upravni spor, vendar ob našem zadnjem preverjanju še ni bilo rešeno niti vprašanje, ali je takšna tožba mogoča in katero sodišče (upravno ali vrhovno) bi sploh lahko bilo pristojno.