Medtem ko so se v Gibanju Svoboda v državnem zboru trudili, da bi povišali upokojitveno starost sodnikov, kar bi med drugim omogočilo aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću, da bi svoj mandat odslužil v celoti, je sodni svet na zadnji seji že sprejel sklep, da Đorđeviću z 31. decembrom preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.
Sklep je sodni svet sprejel z devetimi glasovi za in enim proti, enajsti član sodnega sveta Andrej Ekart pa se je iz obravnave te točke izločil zaradi osebnih razlogov in tesnega sodelovanja z Đorđevićem v okviru sodniškega društva.
Po naših neuradnih informacijah je dlje časa potekalo lobiranje, da bi se zakonodaja ustrezno spremenila in Đorđeviću omogočila, da v celoti odsluži šestletni mandat na čelu vrhovnega sodišča. Vmes je vnema sicer upadla, Đorđević je kandidiral tudi za ustavnega sodnika, na zadnjem odboru za pravosodje pa je stranka Gibanje Svoboda z amandmajem ponovno poskušala doseči, da bi se skrajna meja za upokojitev sodnikov (70 let) dvignila.
Ta amandma ni prestal seje odbora za pravosodje, slišati pa je bilo mogoče, da utegne Gibanje Svoboda z vsebinsko podobnim amandmajem poskusiti še na plenarni seji.
Postopek imenovanja novega predsednika vrhovnega sodišča je sicer že v teku, kandidata pa sta Marjeta Švab Širok in Damjan Orož. Na občni seji vrhovnega sodišča sta oba dobila (enako) podporo, sodni svet pa je podprl Oroža.
