Igor Pribac je leta 2021 izgubil naziv izrednega profesorja Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani (UL). Najprej mu je prošnjo za imenovanje v naziv zavrnil senat fakultete, zatem je to odločitev potrdil še senat univerze. Ker je ostal brez habilitacije, ni bil več sposoben opravljati svojega dela in je posledično izgubil zaposlitev.
Upravno sodišče je štiri leta kasneje poskrbelo za preobrat. Vlogo Igorja Pribca bodo zato morali pristojni organi na univerzi obravnavati znova. »Ta sodba je prišla zame nenadejano po dolgih letih akademske osame,« pravi Pribac. »Javno spoznanje, da so mi akademiki sklicujoč se na avtonomijo univerze dvakrat odrekli ustavno pravico do enake obravnave, me hrabri in mi vrača del dostojanstva. Upam, da koga ta madež tudi skrbi.«
Predčasna prekinitev njegove profesorske kariere je pred štirimi leti medijsko odmevala zaradi hudih očitkov, na katerih je temeljilo zavrnilno mnenje fakultete. V habilitacijskem postopku je namreč ključno vlogo odigralo negativno mnenje študentskega sveta FF, ki je Pribčevo pedagoško delo ocenil kot neustrezno in je nasprotoval ponovnemu imenovanju v naziv.
Plaz anonimnih obtožb študentk
Svet se je naslanjal na anonimno anketo, v kateri je 22 od 50 vprašanih pričalo o neprimernem verbalnem nadlegovanju ter neprimernih oziroma povsem nezaželenih dotikih profesorja. Precejšnje število anketiranih študentk je tudi imelo občutek, da je ocena na ustnih izpitih vezana na njihovo zunanjo podobo in ne na znanje. V anketi je bil zgolj en komentar, ki je namigoval na neenako obravnavo med spoli, je razvidno iz sodbe. Vodstvo fakultete je sicer že oktobra 2019 opravilo pogovor s Pribcem zaradi pripomb o domnevnem spolnem nadlegovanju. Potem ga je opozorilo »k razmisleku«.
Senat fakultete je zavrnitev Pribčeve prošnje utemeljeval še z disciplinskim postopkom, ki ga je sprožila univerza po tem, ko je januarja 2020 prejela dve anonimni izjavi o verbalnem spolnem nadlegovanju na ustnih izpitih. Komisija univerze je ugotovila, da je Pribac neprimerno komuniciral s študentkama in se neprimerno vedel na ustnem izpitu. Izrekla mu je dva ukrepa, med drugim nekaj časa ni smel več voditi ustnih izpitov »ena na ena«, smo leta 2021 poročali v Dnevniku.
Senat FF je v habilitacijskem postopku poudaril ničelno toleranco do nasilja, nadlegovanja ali trpinčenja. Prošnjo za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za filozofijo je oktobra 2020 zavrnilo 45 izmed 54 senatork in senatorjev fakultete, proti sta bila dva. Pribac se je pritožil, senat UL je pritožbo januarja 2021 zavrnil. Tedaj je bil rektor Igor Papič, danes minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Očrnjeni (bivši) profesor je zatem vložil tožbo na upravno sodišče, v postopku ga je zastopala Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle. Po 5. maja letos opravljeni javni glavni obravnavi je sodnica Mirjana Reberc ugodila tožbi. Odpravila je sklep univerze, prošnjo Igorja Pribca za imenovanje v naziv izrednega profesorja je vrnila fakulteti v ponovni postopek.
Ni se mogel izreči o disciplinskem postopku
Sodnica je ugotovila, da je senat fakultete kršil Pribčeve pravice, ker ga ni predhodno seznanil z okoliščino, da bo pri odločitvi upošteval tudi disciplinski postopek, in mu ni omogočil, da bi se predhodno izrekel o njem. »S tem mu je odvzel pravico do izjave,« piše v sodbi. Pravico do izjave zagotavlja 22. člen ustave.
Sodba razkriva doslej še neznano okoliščino. Ko je senat univerze prikimal odločitvi fakultete, se sploh ni ukvarjal z negativnim mnenjem študentskega sveta in z disciplinskim postopkom. Prošnjo filozofa je namreč zavrnil z argumentom, da ni zbral dovolj točk za izvolitev v naziv, češ da je bil v vlogi naveden strokovni članek objavljen prepozno.
Protipravni element presenečenja
Sodnica je bila izrazito kritična do poteze univerze. Filozofska fakulteta je namreč prej izrecno prikimala Pribčevi znanstveni usposobljenosti in je ocenila, da je bil članek objavljen pravočasno in da je njegova bibliografija zbrala predpisano število točk. Nasprotna trditev senata univerze, da jih ni, je bila zato za tožnika popolno presenečenje.
Tovrstne odločitve presenečenja so nezakonite, v nasprotju so tako z zakonom o upravnem postopku kot z 22. členom ustave, saj je univerza s tem onemogočila Pribcu učinkovito pravno varstvo. Univerza je avtonomna pri vsebinskem odločanju o napredovanjih v naziv, se je sicer strinjala sodnica. »To pa ne pomeni, da ni dolžna spoštovati osnovnih postopkovnih jamstev, ki jih zagotavlja ustava,« je zapisala v sodbi.
