Več kot 60.000 prebivalcev regije Haut-Rhin na vzhodu Francije, blizu švicarskega mesta Basel, je prejšnji mesec prejelo dopis občinskih vodstev. Obvestila so jih, da je pitje vode iz javnega vodovodnega omrežja od zdaj prepovedano otrokom, mlajšim od dveh let, nosečnicam ali doječim materam ter ljudem z oslabljenim imunskim sistemom.
Testiranje vzorcev vode je namreč pokazalo, da so koncentracije zdravju škodljivih kemikalij za štirikratnik presegle priporočene mejne vrednosti. Po prejemu obvestil so prebivalci izpraznili trgovske police z ustekleničeno vodo, je poročal The Guardian. Lokalne oblasti upajo, da bodo ukrep preklicali konec leta, ko naj bi namestili sisteme za filtriranje vode. Strošek naložbe bo presegel 20 milijonov evrov.
Onesnaževanje je trajalo desetletja
Onesnaženje vode se ni zgodilo pred kratkim. V francosko podtalnico je več desetletij pronicala pena za gašenje požarov, ki so jo uporabljali na bližnjem mednarodnem letališču. Uporabo problematične pene so prenehali šele leta 2017.
Prepoved pitja vode v Franciji je posledica zaostrenih predpisov Evropske unije, ki je januarja začela uveljavljati stroge omejitve ravni škodljivih kemikalij, za katere se uporablja okrajšava PFAS. Regija Haut-Rhin nikakor ne bo osamljena. Projekt Forever Pollution je ocenil, da je v Evropi približno 23.000 lokacij onesnaženih s PFAS; od tega je približno 2300 močno onesnaženih virov pitne vode, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi.
Francija je predčasno ukrepala in začela slediti novim evropskim omejitvam, ki bodo na vsem območju skupnosti začele veljati januarja 2026. Potem bo tudi v Sloveniji začel veljati prag 0,1 mikrograma PFAS na liter pitne vode. Predpisi obenem omejujejo proizvodnjo in prodajo različnih skupin kozmetike, smučarskih voskov in tekstila, ki vsebujejo PFAS. Izjema so industrijske tkanine, izdelki, ki nimajo alternativ, denimo medicinski pripomočki, kot so žilne opornice ali umetni sklepi. V prihodnje bodo dovoljeni tudi kuhinjski pripomočki, ki vsebujejo PFAS, kot so premazane ponve in pekači.
Sistematično testiranje se začne prihodnje leto
V Sloveniji se trenutno sistematično še ne spremlja prisotnosti 20 najbolj problematičnih spojin iz skupine PFAS. Pristojne državne institucije bodo monitoring začele izvajati šele prihodnje leto. V preteklosti so preverjali le prisotnost dveh najbolj razširjenih in najbolj obstojnih spojin iz te skupine (PFOA in PFOS). V obdobju 2019–2024 so analizirali 336 vzorcev pitne vode; najvišje izmerjene vrednosti so bile pod mejnimi vrednostmi, ki jih uvaja EU.
Vpogled v slovenske razmere je dober, je prepričan Boštjan Križanec, predstojnik Centra za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). »Kar zadeva te polutante, so razmere pri nas boljše kot ponekod drugod v Evropi in po svetu, saj so zaznane koncentracije relativno nizke,« pravi.
Na območju Slovenije ni (bilo) industrije, ki bi proizvajala ali v večjih količinah uporabljala te produkte. Prav tako ni drugih potencialnih virov onesnaženja z večjimi količinami PFAS. »Zato ne pričakujem, da bo uvedba rednega monitoringa nenadoma zaznala dramatične razmere,« je optimističen.
Problematične gasilske vaje
Kaj pa letališča? The Guardian je poročal o dogajanju na jugu Švedske, kjer so morali mestece Kallinge priklopiti na drug vir pitne vode. Lokalni vir, ki je bil nekoč nagrajen kot eden najčistejših na Švedskem, je namreč vseboval izjemno visoke koncentracije PFAS, ker se je iz bližnjega letalskega oporišča, na katerem so redno izvajali požarne vaje, v podtalnico stekala gasilna pena. Koncentracija PFAS je bila 2450-krat nad pragom, ki bo začel prihodnje leto veljati na območju EU. Otroci s prizadetih območij so imeli v krvi več kot 37-krat višje koncentracije večnih kemikalij kot otroci zunaj onesnaženega območja.
»Ne vem, kakšne gasilske pene se uporabljajo pri nas, niti kje ali kako se pri nas izvajajo tovrstne gasilske vaje. Vsekakor doslej nismo zaznali problematičnih koncentracij v bližini slovenskih letališč,« pomirja Križanec in opozori, da bi morebitna lokalna žarišča gotovo odkrili v okviru meritev vzorcev okolja ali z biološkim monitoringom vzorcev krvi. »Slovenija sledi vsem priporočilom in zakonskim zahtevam. Meritve kažejo, da imamo razmere pod nadzorom, PFAS ne dosegajo skrb vzbujajočih koncentracij,« poudarja strokovnjak.
Previsoke koncentracije v krvi prekmurskih mladostnikov …
V zvezi s temi pomirjujočimi navajanji kaže opozoriti na dejstvo, da si Slovenija šele ustvarja poglobljeno sliko obremenjenosti ljudi in okolja s temi kemikalijami. Agencija za okolje je maja začela monitoring kakovosti tal na 14 lokacijah po vsej Sloveniji, kjer je raba tal opredeljena kot (opuščeno) industrijsko območje. Vzorce bo analizirala tudi na vsebnost PFAS.
Vzorcev krvi odraslih pri nas še niso sistematično analizirali. V vzorcih krvi mladostnikov pa so bile mejne vrednosti presežene v sedmih odstotkih vzorcev, pri čemer so bili v analizo vključeni izključno mladostniki iz Prekmurja. Podatki biomonitoringa za vso državo naj bi bili znani do konca leta.
… in v domačih jajcih ter izdelkih za vsakodnevno rabo
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je mesec prej opozorila na potencialna tveganja uživanja domačih jajc, če reja poteka v bližini industrijskih ali nekdanjih vojaških območij. »Tudi naša hrana je izpostavljena onesnaževalom, če je pridelana ali predelana v okolju, kjer so prisotne škodljive kemikalije PFAS,« je sporočila zveza in izpostavila ugotovitve Nizozemskega inštituta za javno zdravje, ki je v več kot polovici jajc domačih kokoši odkrila previsoke visoke ravni PFAS.
ZPS je spomladi objavila tudi rezultate preizkusa več kot 200 izdelkov za vsakodnevno rabo. V skoraj tretjini izdelkov so odkrili prisotnost kemikalij iz skupine PFAS, tudi takšne, ki so v EU prepovedane. Petina izdelkov je vsebovala PFAS v previsokih koncentracijah. V nobenem od preizkušenih izdelkov kemikalije PFAS niso bile nujne za kakovost ali učinkovitost izdelka.
Teflon in še na tisoče drugih večnih kemikalij
Med per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS), ki jih laično imenujemo »večne kemikalije«, se uvršča na tisoče umetno ustvarjenih spojin, cenjenih zaradi svojih nelepljivih in neuničljivih lastnosti. Mejnik njihove uporabe je leto 1938, ko je ameriški kemični velikan DuPont odkril posebne zaščitne lastnosti kemikalije politetrafluoroetilen (PTFE). Najprej je bila uporabljena pri razvoju atomske bombe, kasneje se je pod blagovno znamko Teflon razširila v gospodinjstva po vsem svetu.
Zaradi edinstvene odpornosti proti vročini, vodi in umazaniji se PFAS uporabljajo v najrazličnejših potrošniških in industrijskih izdelkih za civilno in vojaško rabo ter v gasilskih penah. Prisotne so v številnih izdelkih za vsakodnevno rabo: kuhinjski posodi, nepremočljivih oblačilih, kozmetiki, medicinskih pripomočkih, elektroniki … »So zelo obstojni, razgrajujejo se izjemno počasi, zato se kopičijo v okolju in v organizmih,« poudari Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Več PFAS je strupenih, nekatere so rakotvorne. Raziskave so pokazale, da PFAS lahko povečajo raven maščob v telesu in posledično tveganje za okvaro žil in jeter. Možne so poškodbe ledvic, motnje delovanja ščitnice in zmanjšana plodnost pri moških in ženskah. »Nekatere vplivajo na naš imunski sistem in posledično zmanjšajo odziv na cepiva,« pravi strokovnjakinja.
