Po sobotnem napadu v Novem mestu so se v javnosti pojavile številne kritike na račun koalicije, ki pred meseci ni podprla predloga zakonov, ki so ga vložili župani, niti tistega, ki so ga naknadno vložili poslanci Nove Slovenije. Vlada je zatem pripravila paket svojih zakonov, ki pa po mnenju lokalne skupnosti ni uspešen. Medtem je preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča zoper 21-letnega osumljenca, ki ga sumijo povzročitve posebno hude telesne poškodbe s posledico smrti, odredil pripor.
Župani jugovzhodne regije, med njimi tudi novomeški župan Gregor Macedoni, so že leta 2023 vložili pobudo za spremembo več zakonov s področij, ki zadevajo tudi pravice romske skupnosti. Pri tem so, kot so dejali, še posebej ciljali na romske otroke. Skupaj so vložili predloge novel štirih zakonov, ki naj bi po njihovem mnenju pripomogli k reševanju problematike. Zakoni so se nanašali na starševsko varstvo in družinske prejemke, socialnovarstvene prejemke, urejanje trga dela in voznike. Zakonske predloge, ki so med drugim predvidevali izplačevanje socialne pomoči oziroma otroškega dodatka v naravi, če otrok ne obiskuje osnove šole, in pogojevanje opravljanja vozniškega izpita s končanim sedmim razredom osnovne šole, je v parlamentarni razpravi zavrnil že matični odbor, med drugim z opozorili o nekaterih ustavno spornih rešitvah.
Kasneje so na podobne argumente naleteli tudi pri obravnavi zakona o urejanju trga dela. Gre za novelo, ki podaljšuje obdobje vključitve v javna dela z dveh na največ štiri leta. Novelo so kasneje vseeno sprejeli s podporo Gibanja Svoboda, SD, Levice in NSi. SDS pa je podporo noveli takrat odrekla. Ocenili so namreč, da je bil zakon v parlamentarni razpravi preveč okrnjen. Nove predloge zakonov, ki so bili podobni predlogom županov, je nato vložila še NSi. Tudi ti predlogi niso bili sprejeti.
Sprejeli več ukrepov
Več sistemskih ukrepov je pripravila tudi zdajšnja vlada. Zakone, ki že veljajo, so predstavili letos poleti. DZ je med letoma 2022 in 2025 sprejel novelo zakona o osnovni šoli, ki predvideva dopolnilno izobraževanje za romske učence, in novelo zakona o financiranju občin, ki zaostruje nadzor nad namensko porabo sredstev v občinah z romskimi naselji. To pomeni, da bodo v prihodnje občine, ki prejemajo dodatna sredstva zaradi romskih skupnosti, primorane poročati o konkretni porabi sredstev.
Poslanci so sprejeli še novelo zakona o vrtcih, ki predvideva obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v osnovno šolo. Prav tako je vlada potrdila besedilo predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja 20-odstotno povišanje dodatka za otroke, ki do četrtega leta starosti ostajajo v domačem varstvu. Pripravili so tudi zakon o romski skupnosti, ki prinaša institut romskega koordinatorja, ki bo uradu za narodnosti poročal o aktivnostih med lokalno skupnostjo, Romi, vrtci in šolami ter ministrstvi. Zakon bo prinesel tudi nastavke za legalizacijo romskih naselij.
Še vedno se vrtimo v krogu
Predsednik zveze Romov Jožek Horvat Muc je ocenil, da se po desetletjih različnih poskusov pri romski skupnosti še vedno vrtimo v krogu. »Vlada je po letu 2022 sprejela vrsto ukrepov, ustanovila delovno skupino, dopolnila zakone in uvedla pilotne projekte za boljšo vključitev Romov v družbo. Marsikaj je videti spodbudno: več strokovnih sodelavcev, obvezno leto vrtca za romske otroke, dopolnilno izobraževanje, celo romski koordinatorji na lokalni ravni. A dejansko stanje na terenu se, kot kaže, ne izboljšuje bistveno. Kljub projektom in financiranju so občutki negotovosti, socialne izključenosti in medetničnih napetosti na jugovzhodu države še vedno močno prisotni,« je prepričan Horvat Muc.
Glavni problem po njegovem mnenju ni le pomanjkanje ukrepov, temveč pomanjkanje vztrajnosti in zaupanja. »Vsaka vlada začne znova, vsak incident sproži nove obljube, a redko se kdo vpraša, zakaj so prejšnji poskusi propadli. Romska politika v Sloveniji se prevečkrat giblje med paternalizmom in kaznovalnim pristopom, med željo po vključevanju in skušnjavo po izključevanju,« je dejal in dodal, da nam manjka prava strategija.
»V petsto letih skupnega življenja bi se morali že naučiti, da so odnosi med ljudmi močnejši od predsodkov in da mirno sobivanje ne temelji na prisili, temveč na sodelovanju. Če bodo ukrepi, ki jih vlada sprejema, ostali le na papirju, brez iskrene volje lokalnih okolij in brez glasu samih Romov, bomo čez nekaj let spet pisali isto mnenje oziroma izjavo in izražali isto ogorčenje. Pravi preboj se bo zgodil šele takrat, ko bomo namesto o romski problematiki začeli govoriti o skupnih priložnostih za izobraževanje, delo in dostojno življenje. To pa ni stvar enega zakona ali enega mandata, temveč preizkus zrelosti celotne družbe,« je še povedal Horvat Muc.
Predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš pa je dejal, da rešitev kompleksne problematike vidi v tem, da vsi trije ključni deležniki končno opravijo svojo nalogo. »Občine morajo zagotoviti potrebno osnovno komunalno in bivanjsko infrastrukturo v naseljih. Država pa mora zagotoviti dvoje: prvič, varnost za vse državljane, in drugič, učinkovito socialno politiko, ki bo usmerjena v integracijo, ne zgolj v pasivno pomoč. Ob tem pa se mora tudi romska skupnost zavedati, da so njeni pripadniki v prvi vrsti sami odvisni od sebe in odgovorni za svoj lasten razvoj ter za svoje življenje in sobivanje v širšem družbenem okolju,« je povedal Rudaš.
