Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) pojasnjujejo, da se bo prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov v izobraževalnih programih osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju) zaključila decembra.
V okviru 66 predmetnih kurikularnih komisij je sodelovalo več kot tisoč strokovnjakov. Predstavniki univerz, učitelji praktiki in svetovalci zavoda za šolstvo so v vseh prenovljenih učnih načrtih in katalogih znanj uveljavili številne spremembe: poenotili so strukturo ter prevetrili cilje pouka in standarde znanja, vzpostavili pa so tudi vertikalno in horizontalno povezanost ciljev.
Sodobna splošna izobrazba
V predmetne cilje so po novem vključeni tudi tako imenovani skupni cilji izobraževalnih programov, ki so, kot pojasnjujejo na ZRSŠ, nujni za sodobno splošno izobrazbo in izhajajo iz petih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).
»Vse predmetne kurikularne komisije so za vsak predmet poleg predloga učnega načrta pripravile tudi predlog učnega načrta z didaktičnimi priporočili, ki je namenjen podpori učiteljem pri načrtovanju in izvedbi pouka ter izboljševanju poučevalne prakse,« so poudarili na zavodu za šolstvo.
Kot so nam pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), se bo prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov v izobraževalnih programih osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju) zaključila decembra.
V okviru 66 predmetnih kurikularnih komisij je sodelovalo več kot 1000 strokovnjakov. Predstavniki univerz, učitelji praktiki in svetovalci zavoda za šolstvo so v vseh prenovljenih učnih načrtih in katalogih znanj uveljavili številne spremembe: poenotili so strukturo ter prevetrili cilje pouka in standardov znanja, vzpostavljena pa je bila tudi vertikalna in horizontalna povezanost ciljev.
Ne vsebina, ampak opora
V predmetne cilje so po novem vključeni tudi t. i. skupni cilji izobraževalnih programov, ki so, kot pojasnjujejo na ZRSŠ, nujni za sodobno splošno izobrazbo in izhajajo iz petih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).
»Vse predmetne kurikularne komisije so za vsak predmet poleg predloga učnega načrta pripravile tudi predlog učnega načrta z didaktičnimi priporočili, ki je namenjen podpori učiteljem pri načrtovanju in izvedbi pouka ter izboljševanju poučevalne prakse,« so izpostavili na zavodu za šolstvo.
Čeprav nekateri šolniki, ki so se že seznanili s spremembami, tožijo, da so novi učni načrti še obsežnejši od starih, tovrstne očitke na ZRSŠ zavračajo. Kot so pojasnili, je tam, kjer je analiza pokazala preobseženost učnih načrtov s cilji, prišlo do njihovega zmanjšanja.
»Prenovljeni učni načrti so v primerjavi s trenutno veljavnimi obsežnejši zaradi dodanih didaktičnih priporočil. Ta so dodatek k učnemu načrtu, ki pa ne pomeni več vsebine, ampak oporo učitelju na izvedbenem nivoju.«
Naglica s pripravo novih učbenikov
Na naše vprašanje, ali torej na zavodu za šolstvo spodbujajo poučevanje na podlagi didaktičnih priporočil, brez učbenikov in delovnih zvezkov oziroma kaj menijo o viziji, »da dober učitelj ne potrebuje gradiv«, so nam na ZRSŠ odgovorili, »da je njihovo stališče, da je potrebno omogočiti in spodbujati avtonomno presojo učitelja pri izbiri učnih gradiv glede na razvojno stopnjo učenca oziroma dijaka, specifiko predmeta, diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja in spodbujanja aktivne vloge učenca oziroma dijaka«.
K temu kot podporno gradivo učitelja usmerjajo tudi didaktična priporočila, so še izpostavili na ZRSŠ. Glede priprave novih učbenikov in ali bodi ti sploh potrjeni do začetka novega šolskega leta, ko naj bi začeli veljati novi učni načrti, so nam zavodu pojasnili, da to ni v njihovi pristojnosti.
Dejali so, da pravilnik o potrjevanju učbenikov narekuje, da se potrjeni učbeniki uporabljajo še največ tri šolska leta od začetka šolskega leta, v katerem se začne uvajati nov ali spremenjen učni načrt oziroma katalog znanja.
Priporočilo, ne obveza
Po besedah docentke doktorice geografskih znanosti in učiteljice geografije na Osnovni šoli Mirana Jarca v Ljubljani Mojce Ilc Klun, ki je kot članica predmetne kurikularne skupine sodelovala pri prenovi učnega načrta za geografijo za osnovno šolo in katalogu znanja za družboslovje, predmetno področje geografija, pri prenovi učnega načrta niso zgolj reducirali učno vsebino.
To so tudi posodobili, je dejala, uskladili s stroko, predvsem pa so omogočili, da bo učitelj lahko kakovostno realiziral cilje, predpisane z učnim načrtom. Sogovornica je povedala, da se nekaterim novi učni načrti sprva zdijo po številu strani precej obsežnejši zaradi velikega poudarka na didaktičnih priporočilih, ki pa, kot je poudarila, niso zavezujoč del učnega načrta in so priporočilo, torej v pomoč učitelju pri zasnovi in organizaciji pouka.
»Gre torej za priporočilo in ne obvezo. Učitelju smo želeli ponuditi vrsto idej in predlogov za organizacijo in zasnovo pouka, zato se zdi, da so novi učni načrti obsežnejši, kar pa ni res. Število ciljev in standardov je pri novem učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli manjše, kot je bilo v starih učnih načrtih,« je jasna Mojca Ilc Klun.
Poudarila je, da število strani ni pravo merilo dokumenta, ampak so to učni cilji, ki so tam zapisani, ter da količina teh ni pomembna, ampak je pomembna vsebina. Članica predmetne kurikularne skupine je omenila, da je imel stari učni načrt za pouk geografije v osnovni šoli zapisanih 212 operativnih učnih ciljev, ki jih je učitelj moral realizirati pri pouku geografije v osnovni šoli, novi učni načrt pa jih ima 155.
»Razlika v številu operativnih učnih ciljev med starim in novim učnim načrtom je očitna. Stari učni načrt za geografijo v osnovni šoli je imel 39 strani, novi pa jih ima 183. A to ne pomeni, da se je povečal obseg vsebine, ki jo morajo učenci usvojiti. Večje število strani gre na račun didaktičnih priporočil, ki smo jih pripravili za učitelje in ne učnih ciljev, ki jih morajo učenci usvojiti,« je povedala sogovornica. Dodala je, da učnega načrta torej ne smemo ocenjevati po debelini dokumenta, temveč po njegovi vsebini, ki se kaže v zapisanih operativnih učnih ciljih in ne v številu strani.
Prenova bo v polnosti zaživela čez pet let
Med večjimi izzivi, ki so spremljali prenovo učnih načrtov, je Mojca Ilc Klun med drugim navedla tudi zagotovitev večje avtonomije učitelja pri poučevanju in usklajenost vsebine med različnimi predmeti. Povedala je, da so učne načrte, ki so bili avgusta objavljeni na spletnih straneh ministrstva za vzgojo in izobraževanje, učitelji geografije zelo dobro sprejeli.
Učiteljica geografije je pojasnila še, da se v prihodnjem šolskem letu po novih učnih načrtih ne po začelo poučevati po celi vertikali, ampak se bodo ti vpeljevali postopoma: »Za geografijo v osnovni šoli to pomeni, da se bo v šolskem letu 2026/2027 učilo po novem učnem načrtu le v 6. razredu, vsi ostali razredi pa bodo geografska znanja še vedno usvajali po starem učnem načrtu. V šolskem letu 2027/2028 se bo po novem učnem načrtu začelo poučevati tudi v 7. razredu, prenova v osnovnošolski geografiji pa bo v polni meri zaključena v letu 2029/2030.«
