Ob menjavi poslanskih mandatov se menjajo tudi najemniki službenih stanovanj. Državni zbor ima na voljo 49 opremljenih enot. Mandatno-volilna komisija je stanovanja do sredine julija dodelila 24 poslancem, ki so oddali prošnjo. Povprečna velikost dodeljenega stanovanja je 47,3 kvadratnega metra, najemnina pa 239,5 evra, torej 5,1 evra na kvadratni meter. Največje stanovanje je bilo dodeljeno poslancu Gibanja Svoboda Aleksandru Prosenu Kralju. Za 68,54 kvadratnega metra veliko stanovanje najemnina znaša 226 evrov, kar preračunano pomeni zgolj 3,3 evra na kvadratni meter. Najmanjše stanovanje, veliko 19,36 kvadratnega metra, je za 103 evre mesečne najemnine pripadlo poslancu SDS Antonu Šturbeju.
Od izjemno poceni
do praznih stanovanj
Če za primerjavo cen pogledamo na nepremičninski portal nepremicnine.net, ugotovimo, da je tržni najem stanovanja s podobno opremo in parkirnim prostorom, ki ga premore večina državnozborskih enot, v najboljšem primeru dražji za dva- do štirikrat. Ob našem preverjanju je bilo za 49 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Brodu recimo treba plačati 580 evrov oziroma 11,8 evra na kvadratni meter na mesec. Cene najema garsonjere, velike okoli 20 kvadratnih metrov, se gibljejo okoli 400 evrov in več, za 70 kvadratnih metrov velike enote pa mora najemnik odšteti vsaj 650 evrov.
Najemnina za službena stanovanja se po pojasnilih državnozborske službe za odnose z javnostmi določa v skladu s predpisano metodologijo za neprofitna stanovanja. Pri določanju višine obrabnine pa se upoštevata starost in obrabljenost pohištva. V stanovanjski soseski Brdo, ki so jo dokončali lani, republiški stanovanjski sklad najemnikom zaračuna do 9,5 evra na kvadratni meter, najnižje javne najemnine pa se v Ljubljani gibljejo okoli šest evrov na kvadratni meter. Podobno nizke kot pri stanovanjih državnega zbora oziroma še nižje so sicer najemnine službenih stanovanj ministrstev. Mladina je v začetku julija poročala, da ministrstvo za obrambo razpolaga z 865 stanovanji in da je kar 110 stanovanj oziroma petina fonda ministrstva za notranje zadeve trenutno nezasedena.
Stanovanjska politika miruje
Iz državnega zbora so glede izkoristka kapacitet sporočili, da stremijo k temu, da so stanovanja čim bolj zasedena. »Če med poslanci ni potreb po vseh stanovanjih, se ta lahko oddajo v začasno uporabo uslužbencem državnega zbora ali drugim državnim organom,« so pojasnili. Poslanec lahko najemno stanovanje vrne tudi pred iztekom mandata, prav tako lahko zanj zaprosi med mandatom, če je prazno. Najemnik mora izpraznjeno stanovanje vrniti v petnajstih dneh po prenehanju funkcije. Najemnik je dolžan plačevati elektriko, vodo, ogrevanje, telekomunikacijske stroške in druge individualne stroške ter ostale obratovalne stroške.
V državnem zboru so še opozorili, da poslanci še niso vsi podpisali pogodb in vsi še niso vseljeni v stanovanja. Glede na stanje na trgu nepremičnin bi se tisti, ki ne bodo podpisali pogodbe o najemu, očitno odpovedali velikanskemu privilegiju. Poleg izredno visokih najemnin najemniški trg pestijo še drugi problemi. Trenutna ureditev recimo ne določa minimalne dolžine najema, ne omogoča hitrega in učinkovitega reševanja sporov deležnikov, problematična je tudi kakovost stanovanj, ki se oddajajo. V koalicijski pogodbi vlada Roberta Goloba na področju stanovanjske politike sicer stavi na gradnjo javnih najemnih stanovanj. Do leta 2030 naj bi jih zagotovili 20.000, projekt je vreden več milijard evrov. Ministrstvo za solidarno prihodnost iz kvote Levice, ki se bo s tem ukvarjalo, je zaradi opozicijske zahteve za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o vladi blokirano predvidoma do novembra.
