Glavni odbor zunajparlamentarne SLS je v sredo v Moravčah menil, da bi bilo z vidika cilja – preboja parlamentarnega praga – modro, če bi šla stranka na prihodnje parlamentarne volitve v sodelovanju s programsko sorodnimi strankami, s katerimi bo lahko oblikovala razvojno koalicijo. Kot najbližjo po političnem značaju vidijo NSi pa tudi stranko Fokus Marka Lotriča. Ne izključujejo niti Demokratov Anžeta Logarja, ki pa ob ugodnih rezultatih javnomnenjskih anket ne dajejo še nikakršnih signalov. Logar javno za zdaj govori le o samostojni poti. Pogovori med NSi in SLS medtem še potekajo, eden tudi včeraj, pri čemer se kot možnost kaže oblikovanje skupne kandidatne liste na volitvah.
Kaj več od tega, da je to možnost, ta čas še ni znano, nihče namreč ne želi ničesar prehitro napovedovati. Je pa jasno, da imajo besede krščanskih demokratov, ki jim ankete kažejo ohranitev položaja v DZ, v teh pogajanjih večjo težo. Zunaj oglaševanih programskih sinergij je za stranki seveda ključen motiv, da je morebitna skupna lista lahko ključ do boljšega volilnega rezultata, saj bi lahko SLS zvišala izvoljivost kandidatov v nekaterih okrajih, kjer NSi sicer nima večjih možnosti. Usklajevanje želja, ambicij in interesov posameznikov je sicer znotraj strank vedno stvar fine politične tehnologije. Vsak želi zase iztržiti največ. Predsednico stranke SLS Tino Bregant je stranka pooblastila, da nadaljuje pogovore z interesenti. S šefom krščanskih demokratov Jernejem Vrtovcem je že govorila, sestali so se tudi z Janezom Janšo. Ko govorimo o sodelovanju s SDS, v zunajparlamentarni SLS ocenjujejo, da bi bil dobrodošel neke vrste dogovor o nenapadanju. Strankine frakcije imajo do sodelovanja s SDS zaradi preteklih izkušenj, na primer dogajanja na kmetijski zbornici, različne poglede. Nekateri so mu naklonjeni, nekateri zelo nenaklonjeni.
»Največ možnosti vidim v sodelovanju z NSi, s katero delimo zelo podobne vrednote, pa tudi s stranko Fokus. Prav tako ne izključujemo sodelovanja s SDS in Demokrati ter pogovorov prek sredine. Naš cilj namreč ni samo priti v parlament, pač pa tam delovati državotvorno,« nam je povedala Tina Bregant, ki poudarja, da je SLS lahko tista, ki bo recimo popravila to, da kmetje v Sloveniji trenutno nimajo pravega političnega sogovornika. »Nekaj je treba končno ukreniti tudi v zdravstvu, kjer se je dostopnost zadnja leta še poslabšala, in razbremeniti gospodarstvo. Za nas je pomembna točka tudi regionalizacija, kjer lahko kot stranka z največ župani damo vsebinsko zelo veliko.« Vodja SLS je ob tem še poudarila, kako je za stranko, ki si želi preboja v DZ, po vseh teh letih pod črto vseeno pomembno, da ob povezovanju ohrani svojo identiteto.
Tudi v NSi gledajo v smeri SLS
Kaj pa NSi? Novi predsednik stranke Jernej Vrtovec je na septembrskem kongresu govoril o razvojni koaliciji, kar je na desnici precej vroča beseda. Takrat je sicer govoril o razvojni koaliciji »z normiranci, samostojnimi podjetniki, obrtniki, malimi podjetniki, kmeti in njihovimi zaposlenimi, ki jim vlada iz dneva v dan privija nove davke«. Podobno tudi krščanski demokrati največ potenciala vidijo v predvolilnem povezovanju s SLS, a so za zdaj zadržani z napovedmi, saj da pogovori potekajo. Konkretnega predloga o oblikovanju skupne liste z vodstvom NSi tako za zdaj še nima na mizi. Če bi se to zgodilo, bi morali politično poroko blagosloviti organi stranke. Da bi se jim pridružili Logarjevi, ne računajo več zelo resno, ideje o možnem povezovanju desnosredinskih z nekaterimi levosredinskimi strankami, o čemer so govorili pred časom, pa so tudi že bolj kot ne pokopane.
Z Robertom Golobom kot premierjem v NSi ne bi sodelovali, kar pravi tudi Vladimir Prebilič, ki ustanovitev svoje stranke načrtuje za prihodnji teden. A to so seveda predvolilna razmeščanja strank v političnem prostoru, razlike med besedami in dejanji pa se pokažejo najpozneje v ponedeljek po volitvah. V NSi, kot je že nekaj časa znano, niso več nenaklonjeni sodelovanju s SDS z Janezom Janšo na čelu, potem ko se je večji del mandata nasprotno zaklinjal nekdanji šef krščanskih demokratov Matej Tonin. Na relaciji SDS – NSi je v zadnjem času opaziti tudi nekaj zatišja, potem ko so večji del mandata v rednih intervalih med obema strankama švigali ostri pogledi in besede. V manjši opozicijski stranki so te dinamike že navajeni; menijo, da jih poskušajo Janševi oslabiti. Ko in če to ne obrodi sadov, pa se med strankama v mesecih pred volitvami v imenu potencialnega povolilnega sodelovanja vzpostavi tiho premirje.
