Pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče in nazadnje še prenehanje sodniške funkcije so v veljavni zakonodaji predvidene sankcije za sodnike, pri katerih disciplinsko sodišče ugotovi kršitve. Kot predvideva predlog novega zakona o sodniški službi, pa prenehanje sodniške funkcije, ki je sicer predvideno za najtežje kršitve, po novem ne bi bilo več ena izmed predvidenih sankcij. Prenehanje sodniške funkcije bi nadomestila nova najstrožja kazen – premestitev na drugo sodišče z znižanjem plače, sodnikom pa zgolj zaradi disciplinskih kršitev ne bi bilo več mogoče neposredno odvzeti sodniške toge.
Če bo disciplinsko sodišče sodniku po novem izreklo sankcijo za težjo kršitev, bo pristojni personalni svet, ki tudi sicer ocenjuje sodnike, nato moral opraviti obvezno ocenjevanje sodniške službe in »ob upoštevanju tudi drugih podatkov dela sodnika in vseh zakonsko določenih kriterijev za ocenjevanje presoditi, ali je sodnik, ki je storil težjo disciplinsko kršitev, še primeren za opravljanje sodniške službe«.
Na ministrstvu za pravosodje so v obrazložitvi predloga črtanja najhujše disciplinske kazni pojasnili, da prenehanje sodniške funkcije na podlagi disciplinske sankcije do sedaj ni sprožalo ustavnopravnih dilem, so se jim pa te utrnile zdaj: »Pri pripravi predloga zakona v zvezi s področjem prenehanja sodniške funkcije se je kljub temu odprla konkretna dilema z ustavnopravnimi razsežnostmi.«
Disciplinski postopki niso pogosti
Ustava o prenehanju in odvzemu sodniške funkcije govori v svojem 132. členu. V njem je med drugim zapisano, da državni zbor sodnika avtomatično razreši, če stori kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije. Prav tako lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši, če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon.
Navaja pa tudi, da sodniku sodniška funkcija preneha, če nastopijo razlogi, ki jih določa zakon. Aktualni zakon o sodniški službi predvideva več situacij, v katerih sodniku preneha funkcija – denimo če se sam odpove sodniški službi, če izgubi državljanstvo, se upokoji, izgubi poslovno sposobnost … Med njimi sta tudi dve situaciji, ki po svoji vsebini predvidevata krivdno prenehanje funkcije. Pri prvi se mora sodnik posloviti od trajnega mandata, če personalni svet ob rednem triletnem ali pa ob izrednem preverjanju sodnika v sklopu ocene sodniške funkcije sprejme odločitev, da sodnik ne ustreza sodniški službi. Če negativno oceno sodniške službe potrdi tudi sodni svet, mu funkcija preneha. Kot je bilo že omenjeno, pa lahko po istem zakonu ukrep prenehanja sodniške funkcije izreče tudi disciplinsko sodišče, ki deluje v sklopu sodnega sveta. To lahko stori v primeru hujših kršitev. V zakonu o sodniški službi je naštetih 27 kršitev sodniške dolžnosti oziroma nerednega opravljanja sodniške službe, med njimi jih je 16 označenih za težje disciplinske kršitve.
Disciplinski postopki sicer v praksi niso pogosti. Iz lanskega letnega poročila sodnega sveta je denimo razvidno, da je disciplinsko sodišče leta 2021 pravnomočno zaključilo štiri postopke. V dveh sta bila sodnika oproščena, v še dveh zadevah pa je disciplinsko sodišče postopek ustavilo. Zakaj, iz poročila ni razvidno, neuradno pa je mogoče slišati, da se sodniki, ki zagrešijo hujše kršitve, neredko prostovoljno poslovijo od sodniške toge še pred zaključkom disciplinskega postopka. Takšen epilog je namreč za njihovo kariero oziroma nadaljnje možnosti zaposlitve ugodnejši.
Pri pisanju zakona naleteli na dilemo
Po novem pa disciplinski postopek sam po sebi ne bo več neposredno ogrozil sodniške funkcije. Pisci predloga zakona na pravosodnem ministrstvu so naleteli na dilemo, ali slovenska ustavna ureditev sploh dopušča, da o razrešitvi sodnika odloča »neustavni organ ranga disciplinskega sodišča«, kot to sedaj predvideva veljavni zakon.
Zato so pri pisanju predloga izhajali iz stališča, da lahko po ustavi o razrešitvi sodnika odloča le državni zbor, o ustreznosti posameznika za sodniško službo na podlagi ocen njegovega dela pa sodni svet: »Sedanja ureditev, ki pristojnost za 'razrešitev' sodnikov podaja tudi organu, ki po svojem izvoru nima take legitimnosti kot sodni svet ali državni zbor, niti nima vsaj primerljivega položaja oziroma ranga v sistemu organizacije državne oblasti, zato še naprej vzbuja pomisleke o njeni ustavnosti,« so zapisali v predlogu novega zakona.
Po neuradnih informacijah se glede črtanja disciplinske sankcije prenehanja sodniške funkcije obeta še burna debata, saj postopek v preteklosti ni veljal za ustavno spornega, razrešitve na podlagi odločitev disciplinskih sodišč pa poznajo tudi v drugih primerljivih državah. Za nameček niti ni jasno, kakšen bo izplen državnozborske ustavne komisije, ki si prizadeva za spremembe ustave glede imenovanja in razreševanja sodnikov, pa tudi sestave sodnega sveta.
