Dobra dva meseca po padcu schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško policija opaža povečan obseg migracij. Vzrokov za to je več. Pomemben je zlasti spremenjen policijski režim na Hrvaškem. V minulem letu, ko se je približevala pridružitev schengenskemu območju, je namreč hrvaška policija namesto nezakonitih in nasilnih izgonov v Bosno in Hercegovino začela migrantom izdajati različne oblike dovoljenj za zadrževanje na Hrvaškem. S tem je sosednja država utišala kritike v Bruslju, ki so ji zaradi nezakonitih izgonov, pretepanj in mučenj očitali kršenje človekovih pravic in s tem tudi kršenje schengenskega zakonika. Kot smo se prepričali na lanskih in letošnjih srečanjih z migranti na Hrvaškem, pa so jim dovoljenja za zadrževanje omogočila prosto gibanje in nadaljevanje poti proti Italiji oziroma Avstriji – prek Slovenije. Tako je zaznanih prehodov meje s Slovenijo v primerjavi z lanskim primerljivim obdobjem letos približno štirikrat več.
Po vstopu v schengen se sicer ravnanje hrvaških policistov postopoma spet zaostruje, izgonov v Bosno in Srbijo je spet vse več. Hkrati je odnos do migracij v regiji zaostrila nova desničarska vlada v Italiji. Prehajanje meja med Bosno, Hrvaško, Slovenijo in Italijo je tako ponovno postalo vroča politična tema. Danes bo Ljubljano obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani, migracije pa so med temami pogovorov navedene na prvem mestu, so včeraj sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Neuradno je v krogih blizu premierja mogoče slišati, da se Slovenija in Italija dogovarjata o ponudbi Hrvaški, da bi slovenske in italijanske patrulje pomagale ustavljati migrante – na hrvaškem ozemlju.
Uradne potrditve, da Italija in Slovenija razmišljata o pošiljanju svojih patrulj v pomoč hrvaškim policistom, v preteklih dneh pri slovenskih organih ni bilo mogoče dobiti. Iz policije so nam sporočili, da je za to vprašanje pristojno ministrstvo za notranje zadeve, ki pa se na naše povpraševanje ni odzvalo. Tudi v kabinetu predsednika vlade uradnih odgovorov niso podali. Nihče pa namere ni zanikal. Iz neuradnih informacij in mednarodno-političnega konteksta je mogoče razbrati, da si slovenska stran želi sprejeti ukrep, s katerim bi hkrati uredila dve mejni vprašanji: s skupnim delovanjem slovenske in italijanske policije na Hrvaškem bi zmanjšali politične pritiske za uvedbo ponovnega nadzora na meji s Hrvaško, hkrati pa bi v Italiji, kjer prehodi migrantov s Hrvaškega prek Slovenije do Trsta vznemirjajo vladajoči desni politični pol, utišali pozive k strožjemu nadziranju meje s Slovenijo.
Hrvaški politični vrh se do tovrstnih mednarodnih policijskih sodelovanj še ni opredelil. Konec februarja pa je v Zagrebu že potekal sestanek predstavnikov policij Hrvaške in Italije, na katerem so se pogovarjali o sodelovanju mejnih policistov ter o izkušnjah s področja migracij in upravljanja meje. Ob vstopanju Hrvaške v schengen se je odprlo tudi vprašanje, ali bodo na njenem ozemlju začele aktivneje delovati enote evropske agencije za varovanje zunanjih meja Frontex, ki jih prav tako sestavljajo policisti iz različnih evropskih držav.
Meddržavni sporazum
visi v zraku
Iz neuradnih pogovorov s poznavalci dogajanja izhaja, da želi Slovenija pri mednarodnem upravljanju migracij igrati proaktivno vlogo, saj bi kakršno koli dodatno zapiranje meja oziroma rigoroznejši nadzor pomenil poraz politike, ki si prizadeva za odprtost naše države v evropsko soseščino. Slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je denimo opozorila, da avstrijski policijski nadzor na meji s Slovenijo – ki kljub sodni prepovedi traja že več let – predstavlja »resno težavo in velik izziv«.
Da bi uskladila interese z Italijo, je Slovenija nedavno na veleposlaništvu v Rimu zaposlila posebnega uradnika, ki se ukvarja z vprašanji migracij. Med drugim bo letos pomembno tudi vprašanje, ali bo Italija ponovno začela uporabljati sporazum o vračanju migrantov (bistveno je vračanje iz Italije v Slovenijo). Uporabo tega sporazuma, ki po mnenju mnogih pravnikov nima ustrezne pravne veljave, je italijanski policiji začasno prepovedalo italijansko sodišče.
Po drugi strani pa je ohranjanje odprtih meja pomembno tudi zaradi političnega in kulturnega položaja narodnih manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Ob današnjem obisku italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija v Ljubljani bo odnos do slovenske in italijanske manjšine na obeh straneh meje ena osrednjih tem pogovorov. Na mizi bodo še pogovori o energetiki in dobavi alžirskega plina v Slovenijo prek Italije. Zahodna soseda tudi sicer ostaja med najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami Slovenije. Blagovna menjava z Italijo znaša dvanajst milijard evrov na leto, medtem ko je obseg menjave z drugimi sosedami nižji: z Avstrijo znaša osem, s Hrvaško sedem, z Madžarsko pa tri milijarde evrov na leto. Z italijanskim gostom, ki ga bosta poleg premierja Goloba danes sprejeli predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, naj bi obdelali še odprta vprašanja o razmerah na zahodnem Balkanu.
