Evropska komisija se je maja na slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027 odzvala s kar 286 konkretnimi pripombami, spisanimi na 41 straneh. To je četrtina več, kot jih je dobila kmetijska velesila Francija. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so po tej klofuti strateški načrt od junija intenzivno popravljali, dopolnjevali in ga usklajevali tako z evropsko komisijo kot z deležniki doma. Vlada bo novo različico tega dokumenta potrdila predvidoma na današnji seji, nato bo takoj romala v Bruselj. Evropska komisija si lahko za njegovo formalno presojo vzame dva meseca časa, zato je odločbo, da je slovenski kmetijski strateški načrt usklajen z njenimi zahtevami in predlogi, pričakovati konec novembra, izvajati pa se bo začel 1. januarja 2023.
Dvig okoljske in
podnebne ambicije
Evropska komisija je Sloveniji med drugim očitala, da je bila v prvem osnutku strateškega načrta SKP na več področjih premalo ambiciozna, zlasti glede skrbi za okolje, pri izpustih toplogrednih plinov, pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam, pri varovanju vodnih virov … Slovenski odgovor na te kritike so med drugim uvedba plačil za območja Natura 2000, podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij, na novo dodane neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva. Po prepričanju kmetijskega ministrstva so ambiciozno zastavljeni tudi cilji glede ekološkega kmetovanja. Slovenija bo namesto sedanjih 10,5 milijona evrov do konca naslednjega petletnega strateškega obdobja zanj predvidoma namenjala po 18,7 milijona evrov na leto. »S tem dokazano dvigujemo okoljsko in podnebno ambicijo načrta ter podpiramo kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano,« so zapisali.
Popravljeni kmetijski strateški načrt, ki bo veljal od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027, je vreden okoli 1,8 milijarde evrov, od tega bo skoraj 700 milijonov na voljo za neposredna plačila, čebelarstvo in vinski sektor ter 1,1 milijarde evrov za razvoj podeželja. Posodobljena različica je po naših informacijah od junijske težja za okoli 45 milijonov evrov. Ta dodatni denar mora zagotoviti Slovenija sama. Svoj denarni vložek v strateški načrt naj bi po drugi strani znižala za dvajset milijonov evrov, in sicer s tem, ko naj bi nekatere ukrepe, kot so garancijske sheme za mlade kmete in mikroposojila za majhne kmetije, financirala iz ribniškega sklada in ne prek strateškega načrta.
Prihaja agrofotovoltaika
Osnutek popravljenega in dopolnjenega strateškega načrta SKP je od 16. septembra sicer objavljen na vladni spletni strani, kaj bo v resnici potrdil ministrski zbor, pa bo znano šele po seji vlade, zato je takrat pričakovati rompompom kmečkih organizacij in posameznikov, saj z vsebino zagotovo ne bodo vsi zadovoljni. Zlasti ne tisti ekološki kmetje, ki zdaj pridelujejo le ekološko travo za živali, ne pa tudi ekološke hrane za ljudi. Ti bodo v prihodnje prejemali znatno nižje subvencije. Po podatkih državnega statističnega urada je delež travinja v ekološkem kmetijstvu kar 84-odstoten, medtem ko njive obsegajo le 9,5 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo. Toda tudi velik delež njiv je namenjen pridelavi krme za živali ali je zasajen z deteljo, travnimi mešanicami in podobnim, zato je obseg njiv, na katerih kmetije v resnici pridelujejo hrano za ljudi, zelo majhen. Dodaten problem so izstopi iz ekološke kontrole. Samo leta 2020 je izstopilo 266 kmetij, eden ključnih razlogov za to pa je prav znižanje subvencij za ekološko travinje.
Po naših informacijah se intenzivno popravljanje kmetijskega strateškega načrta nadaljuje tudi med vladno obravnavo, v zadnjem obdobju predvsem na zahtevo ministrstev za okolje in prostor ter za infrastrukturo. Slednje naj bi vztrajalo, da mora biti v strateškem načrtu tudi možnost sofinanciranja naložb v sončne elektrarne na kmetijskih površinah, torej naložb v agrofotovoltaiko. Namesto protitočnih mrež bi tako lahko v trajnih nasadih nameščali panele za energetsko samooskrbnost in za hkratno varovanje plodov pred točo.