Nedavno so v družbi Celjski sejem razkrili, da bi si želeli ob večjih sejemskih dogodkih krepiti tudi kongresni turizem, saj imajo v ta namen praktično nov velik kongresni center, ki so ga prenovili po lanskem požaru. A bi v Celju nujno potrebovali še en hotel, v katerega bi lahko namestili goste, ki bi se v tem sejemskem mestu lahko zadržali več kot en dan. Tudi na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni kongresno dejavnost razvijajo pretežno v okviru sejemskih dogodkov. »Razpolagamo s štirimi tehnično dobro opremljenimi dvoranami, ki so primerne za posvete in druge dogodke, sprejmejo pa posamično od 60 do 220 udeležencev oziroma hkrati 640 gostov,« pove Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Ob tem prizna, da pravega kongresnega turizma ne razvijajo, saj tudi oni nimajo na razpolago strnjenih prenočitvenih zmogljivosti ter primerne gostinske, storitvene in trgovske ponudbe. V času sejmov in strokovnih dogodkov partnerjem zagotavljajo namestitev in storitve v bližnjih hotelih, zdraviliščih, kmečkih turizmih in pri manjših zasebnih ponudnikih. »Se pa v ožjem okolju lahko pohvalimo z vrhunsko kulinarično in vinsko ponudbo. Ravno tako sta v naši neposredni bližini dva kongresna centra, eden pri nas v Radencih in drugi čez mejo v Radgoni,« pravi Erjavec.
Poleg Ljubljane najbolj
zanimiva Obala in Gorenjska
V Kongresnem uradu Ljubljana (KUL) poudarjajo, da je osnova za organizacijo večjih dogodkov v prvi vrsti vsekakor primerna infrastruktura: kakovostni hoteli, konferenčni centri in dvorane, tudi restavracije ter strokovnost in kakovost opravljenih storitev. Tudi zato se v Sloveniji večina večjih dogodkov zgodi v Ljubljani, Portorožu in na Bledu. »Morajo pa biti destinacije za organizacijo industrije srečanj, kot imenujemo prirejanje kongresov, tudi sicer zanimive. Ponujati morajo edinstvena in avtentična doživetja, lokalno hrano in pijačo, usmerjene morajo biti v trajnostni razvoj. Ker je Slovenija izredno majhna in kompaktna, ti gosti v času večjih dogodkov obiščejo tudi druge dele naše države. Denimo kraško-mediteranski del, Alpe ali pa Maribor in Panonsko nižino,« pravijo v KUL. A s konkretnimi številkami, kolikšen delež v prihodkih turizma prinaša prav ta segment, ne razpolagajo. Obstaja približna ocena, da je lani slovenska industrija srečanj prispevala 270 milijonov prihodkov, kar 891 milijonov evrov pa naj bi znašali na leto njeni multiplikativni učinki. »Veliko se po vsej Sloveniji v hotelih, ki imajo tudi kongresne dvorane, denimo v Thermani Laško, Rimskih termah in Termah Čatež, odvija manjših poslovnih dogodkov,« pravijo v KUL. Minulo leto je bilo znova izjemno, saj smo v Sloveniji gostili več kot 500 kongresov, a le štiri z več kot tisoč udeleženci. Vsekakor je v tem segmentu vodilna Ljubljana, ki ima dva velika kongresna centra, Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče, ter veliko kakovostnih hotelskih kapacitet. »S pridobitvijo dveh petzvezdičnih hotelov je Ljubljana, ki je tudi veliko investirala v kakovost bivanja in trajnost, postala še bolj zanimiva in tudi na svetovnih lestvicah destinacij, primernih za kongrese, kotira zelo visoko. Na Obali imamo največji kongresni center znotraj hotelske hiše Grand Hotel Bernardin, ki ima ogromno dvorano s pogledom na morje, ter kongresna centra v hotelih Lifeclass in Kempinski Palace. Tudi tu so hotelske kapacitete izjemne in posledično je visoka tudi zasedenost. Na Gorenjskem gostimo največje dogodke v hotelu Rikli in Festivalni dvorani Bled. Tudi tu ponuja Sava kakovostne hotelske storitve, ki skupaj s čudovitim Bledom pomenijo veliko tržno prednost. Z izjemnimi dvoranami se prav tako lahko pohvali Center Brdo pri Kranju, ki pa je zaradi omejenih hotelskih kapacitet primernejši za enodnevne dogodke,« navajajo v KUL.
Zlasti slabe povezave
z vlakom so ovira
Kongresni turizem oziroma industrija srečanj je postala tudi v novi strategiji slovenskega turizma eden ključnih stebrov slovenskega turizma. Njegova velika prednost je desezonalizacija, saj ta segment omogoča, da se zapolnijo hotelske zmogljivosti tudi zunaj glavne sezone. Kongresni gostje običajno tudi veliko trošijo. V povprečju okoli 1500 evrov, okoli 500 na dan, skupno pa zapravijo trikrat več kot običajni gostje. »Pri nas gostimo več kot 700.000 udeležencev poslovnih dogodkov na leto, od teh je po grobi oceni 20 odstotkov vseh tujih gostov,« še pravijo v KUL, kjer izpostavljajo tudi težave, s katerimi se soočajo. »V prvi vrsti je to kader, težava so tudi slabe letalske povezave in še posebej slabe povezave z vlakom. »Zlasti slednje so za evropske goste vse pomembnejše, saj zagotavljajo trajnostni dostop do naše države. Te bi bilo zato treba čim prej posodobiti in urediti, saj sicer težko kandidiramo tudi na razpisih za kongrese in večje dogodke. Da goste pripeljemo na zagrebško ali beneško letališče, v veliko primerih žal ni več sprejemljivo,« še pravijo v KUL, kjer si želijo tudi več sredstev za promocijske aktivnosti na tujih trgih, da bi poleg evropskega in ameriškega pridobili tudi azijski trg, Južno Ameriko in Združene arabske emirate.
