Slovenski diplomati v teh dneh še pogosteje kot sicer obiskujejo Afriko, kjer je bila Slovenija vse od osamosvojitve zelo skromno diplomatsko zastopana. V Afriki tako rekoč od potrditve kandidature deluje posebni leteči odposlanec Franci But, trenutno je v Namibiji in Bocvani državni sekretar Samuel Žbogar, na obisku v Ugandi je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, prihodnji teden pa se v Etiopijo odpravlja še zunanja ministrica Tanja Fajon.
Glasovi afriških držav postajajo vse bolj pomembni za izvolitev Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta v obdobju 2024–2025. Po naših neuradnih podatkih se podpora Sloveniji giblje na ravni 115 držav, za izvolitev je potrebnih 129 glasov. V Mladiki pričakujejo, da se bo število podpornic še povečalo, tudi zaradi nedavne ukrajinske podpore slovenski kandidaturi, ki jo je med obiskom v Kijevu pridobil premier Robert Golob. V zadnjih mesecih se je večkrat pojavljalo razmišljanje, da bi se Ukrajina v zadnjem trenutku lahko odločila za kandidaturo. Po izrečeni podpori Sloveniji se zdi ta možnost manj verjetna, zato v Mladiki pričakujejo porast podpornic Slovenije.
Vrnitev v Afriko
Veleposlanik Franci But že mesece potuje po afriških državah in išče podporo za Slovenijo. Pravi, da obiski niso namenjeni zgolj lobiranju za slovensko kandidaturo, temveč vzpostavljanju dolgoročnejšega odnosa s temi državami, kjer želi Slovenija ostati prisotna tudi po izteku mandata. »V države ne hodimo zgolj zato, da bi jih prosili za podporo, temveč predvsem, da bi razumeli, kaj se dogaja na terenu, ljudi vprašali, kako vidijo težave, ki jih tarejo, in kako se lotiti odprtih vprašanj. Kot članica varnostnega sveta moramo biti zelo aktivni, sposobni razumeti njihove probleme in predlagati rešitve zanje,« pravi But.
Po nedavnem obisku v Ruandi in nato še v Južnem Sudanu, ki si želi predvsem več razvojne pomoči, se But pripravlja na obisk Demokratične republike Kongo, Zambije, Benina in Gabona, ki je poleg Gane in Mozambika ta čas še tretja aktualna nestalna članica varnostnega sveta iz Afrike, z vsemi pa želi Slovenija graditi dobre odnose. »Za nas je pomembno, da poznamo razmere od blizu,« vedno znova poudarja
But in opozarja, da dve tretjini agende varnostnega sveta predstavljajo konflikti v regijah Sahela, Afriškega roga in Velikih jezer. But priznava, da je Slovenija v zadnjih letih celini posvečala premalo pozornosti, a z odpiranjem dodatnih diplomatsko-konzularnih predstavništev v Afriki in večjim pokrivanjem celine z nerezidenčnimi veleposlaniki naj bi se to zdaj spremenilo in prineslo tudi določene ugodnosti za slovensko gospodarstvo. »Slovenska kandidatura je izjemna priložnost, da se vrnemo v Afriko, jo bolj razumemo in se spet bolj ukvarjamo z njenimi težavami,« dodaja.
Velika geopolitična igra
Za uspeh slovenske kandidature bodo poleg afriških pomembni tudi glasovi Oceanije in Karibov, s katerimi stike vzdržujemo preko slovenskih diplomatskih misij in obiskov diplomatov. Toda velika bitka se ta čas bije za podporo Afrike zaradi širših geopolitičnih razmerij v svetu. Kitajska, ZDA in Rusija pa tudi Evropska unija vse tekmujejo za afriško naklonjenost. Rusija išče gospodarsko sodelovanje z afriškimi državami, nekaterim ponuja skupino Wagner
za stabilizacijo varnostnih razmer, naklonjenost pa si poskuša pridobiti tudi s ponujanjem gnojil, ki so po začetku vojne v Ukrajini postala dragocena dobrina.
Nazadnje je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v Malavi dostavil več deset tisoč ton gnojil; dodatnih četrt milijona ton jih je Rusija obljubila še drugim afriškim državam. Tako poskuša predvsem pridobiti naklonjenost tamkajšnjih držav ob glasovanjih o vojni v Ukrajini. Pri tem je precej uspešna. V ponovljenem glasovanju o obsodbi ruske agresije na Ukrajino v generalni skupščini Združenih narodov se je namreč 15 afriških držav vzdržalo glasovanja, deset pa jih sploh ni glasovalo. Na drugi strani poskušajo tudi ZDA krepiti gospodarsko in politično sodelovanje z afriškimi državami (v teh dneh se v Afriki mudi podpredsednica ZDA Kamala Harris), zaradi česar se že oglašajo ruski kritiki, da želijo Rusijo osamiti in uničiti drugi rusko-afriški vrh, ki bo potekal julija.
Veleposlanik But je že pred časom dejal, da slovensko iskanje podpore kandidaturi v afriških državah ni neposredno povezano z njihovimi stališči glede vojne v Ukrajini. Sedaj But dodatno pojasnjuje, da Slovenija na pogovorih v Afriki ne skriva stališča, da podpira Ukrajino, vendar to ni poglavitna tema. »Mnoge države pravijo, da želijo ohraniti nevtralno držo, ker imajo svojih problemov preveč in se najprej ukvarjajo z njimi,« razloge za vzdržanost afriških glasov pri glasovanju o vojni v Ukrajini v generalni skupščini razlaga But.
Večina naj bi se odločala neodvisno
Kakšnih posebnih aktivnosti Belorusije v afriških državah za podporo kandidaturi v varnostnem svetu slovenski diplomati doslej niso zaznali. »Verjetno kakšno besedo njim v prid reče njihova večja soseda,« pravi
veleposlanik, a dodaja, da se s tem ne ukvarjajo, temveč se osredotočajo na svoje aktivnosti in poslušajo sogovornike.
Prepričan je, da se bo podpora afriških držav slovenski kandidaturi merila z drugimi vatli, države pa se bodo večinoma odločale neodvisno in podarjena gnojila pri tem ne bodo igrala posebne vloge. »Našo kandidaturo bodo ocenjevali po tem, kako kot država delujemo na mednarodnem prizorišču glede razumevanja afriških problemov. Prosijo nas za razumevanje in podporo.« Na prvem mestu sta zanje varnost in mir, pomembne teme so še podnebne spremembe, dostop do vode, pravice do vode, prehranska varnost, opolnomočenje žensk, pravice žensk in otrok ter pravna država. Želijo si tudi več bilateralne razvojne pomoči, možnosti študijskih izmenjav s Slovenijo pa tudi krajših izobraževanj diplomatov na Mladiki.
But v pogovorih poudarja željo Slovenije, da bi pri vseh teh težavah, ki deloma izvirajo tudi iz podnebnih sprememb, delovala preventivno. Obstaja namreč bojazen, da se bodo zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb in ogroženosti prehranske varnosti konflikti v Afriki le še zaostrovali: »Bojimo se, da bodo vojne v Afriki vse bolj povezane z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Te najbolj prizadevajo Afriko, čeprav je najmanj prispevala k vzrokom, da do podnebnih sprememb prihaja. Trpela pa bo najbolj.«
Podnebnim spremembam so namenjeni tudi letošnji Afriški dnevi, eden izmed pomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji, ki bo potekal že dvanajsto leto zapored. Udeležbo so potrdili zunanji ministri Toga, Gane, Libije, Komorov, Malavija in Gambije. Tudi to srečanje bo še ena priložnost, da Slovenija svojo agendo kot kandidatka za članstvo v varnostnem svetu predstavi državam kontinenta, ki ima v generalni skupščini OZN 55 glasov. But ostaja zmeren optimist in računa na dober razplet za Slovenijo, zahvaljujoč tudi mednarodnim okoliščinam.
