Po podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil v Sloveniji padec v prvem četrtletju tako na letni kot četrtletni ravni 0,8-odstoten. S tem se je končalo obdobje gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Pred tem je Slovenija upad BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020. Slovenija je zabeležila največje krčenje med državami, za katere Eurostat vodi statistiko.
Predsednik SDS Janez Janša je novico o četrtletnem padcu slovenskega BDP delil na družbenem omrežju X in vlado Roberta Goloba že pozval k odstopu. Ob robu letnega zasedanja sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu pa je minister za finance Klemen Boštjančič pojasnil položaj naše države: »Slovenija je zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo in je zelo odvisna od največjih trgovinskih partnerjev. Naši največji trgovinski partnerji imajo precejšnje težave. Govorim predvsem o Nemčiji, Avstriji, pa še o kakšni drugi državi. Na drugi strani pa je seveda ta negotovost, ki jo povzročajo globalne spremembe.« S spremembami je namignil na carinske ukrepe ZDA, ki »zelo negativno vplivajo pravzaprav na vse, na svetovno gospodarstvo«.
Za natančnejši odziv na krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) je sicer po ministrovih besedah še prezgodaj, saj da bo treba natančno pogledati podatke. Ga pa prihodnost skrbi. »Absolutno me skrbi vse to dogajanje, ta stampedo za obrambne izdatke in drugo,« je dejal. Slovenija bo namreč izdatke za obrambo še letos zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.
»Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, potem me manj skrbi, ker je treba vedeti, da so težave v določenih državah res ogromne. A po drugi strani je to tudi problem za Slovenijo, saj smo najbolj vezani na evropsko ekonomijo. Tako da tolažba, da nam gre kar dobro, ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ni veliko vredna,« je sklenil Boštjančič.
Manj pesimistični so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Padec BDP odraža izzive, ki smo jim priča v mednarodnem okolju, vendar domače povpraševanje ostaja stabilno,« so zapisali. Kot so dodali, lahko negativen prispevek salda menjave s tujino k BDP pripišemo uvedbi ameriških carin ter zaostrovanju razmer v nemški avtomobilski industriji.
Največji upad v predelovalnih dejavnostih
V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja na letni ravni povečala za 0,8 odstotka, medtem ko je saldo menjave s tujino znižal BDP za 1,4 odstotne točke. K rasti domače potrošnje je prispevala končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Pri tem se je potrošnja države povečala za 2,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za precej bolj skromnih 0,4 odstotka. Umirjanje rasti potrošnje gospodinjstev so sicer statistiki zaznavali že celotno lansko leto.
Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, se je pa precej izraziteje povečal uvoz, zato je saldo menjave s tujino negativno vplival na BDP. Uvoz je bil v prvih treh mesecih letos za 1,9 odstotka večji kot lani, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka.
Tako kot že v zadnjem četrtletju 2024 je zaposlenost tudi v prvem četrtletju letos upadla, in sicer za pol odstotka. Rast zaposlenosti se je sicer umirjala že vse lansko leto. Upad je bil največji v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo in pa tudi druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti.
