Izraz trgovina z ljudmi vključuje celoten proces – od novačenja, prevoza in namestitve do izkoriščanja, pri čemer storilci pogosto uporabijo prisilo, grožnje, zlorabo zaupanja ali prevaro. Fotografija je simbolična. Foto: Jaka Gasar
Slovenija ni izjema pri trgovini z ljudmi in prisilnem delu
Trgovina z ljudmi ostaja ena najbolj razširjenih oblik organiziranega kriminala. Združeni narodi so tako ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti njej opozorili na porast števila žrtev, med njimi tudi otrok. V Sloveniji je bilo letos do junija obravnavanih 12 primerov, lani 43. Najpogostejši obliki ostajata spolno in delovno izkoriščanje.
Tridesetega julija je svet zaznamoval svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Združeni narodi so ob tej priložnosti opozorili, da gre za eno najdobičkonosnejših oblik organiziranega kriminala, ki se hitro prilagaja novim okoliščinam. Med letoma 2020 in 2023 so po vsem svetu evidentirali več kot 200.000 žrtev, pri čemer je bila vsaka četrta žrtev otrok. Dejansko število je bistveno večje.
Kriminalne mreže, opozarja ZN, izkoriščajo migracijske tokove, družbeno ranljivost in digitalna orodja za novačenje, nadzor in izkoriščanje žrtev. Države članice zato pozivajo k okrepitvi čezmejnega sodelovanja, k boljši usposobljenosti policije, tožilcev in sodstva ter učinkovitejši uporabi tehnologije za prepoznavanje in razbijanje tovrstnih mrež.
