Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so uvozniki v prvih sedmih mesecih tega leta sveži ali ohlajeni krompir v Slovenijo pripeljali iz trinajstih različnih držav. Z naskokom največ iz Egipta in Izraela, sledijo Francija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska … Prvo zmedo je na slovenskem trgu že spomladi povzročil eden od trgovcev, ki je pripeljal veliko količino mladega krompirja iz Egipta. Prehranski varuh Branko Ravnik je takrat opozoril, da so imeli naši pridelovalci nekaj časa polna skladišča mladega krompirja, ki ga niso mogli prodati.
Kaotični trg s krompirjem
Evropski trg s krompirjem je po Ravnikovih besedah kaotičen in nepredvidljiv. Odkupne cene zelo nihajo – enkrat so visoke, drugič močno padejo. Medtem ko so bile zadnja tri leta razmeroma dobre, se je letos znova zalomilo. »Trenutne razmere so morda najslabše v zadnjih desetih letih,« je v včerajšnji izjavi izpostavil Janez Okorn, predsednik Kmetijske zadruge Cerklje. Povedal je, da je zaradi suše pridelek krompirja letos manjši za 60 do 80 odstotkov, odkupna cena pa polovico nižja od lanske, zato pridelovalci pričakujejo pomoč države. »V nekaterih drugih državah, denimo v Franciji, Nemčiji in Nizozemski, ki so velike proizvajalke krompirja, je nasprotno. Tam je krompirja dovolj. Proizvodnjo so povečali za okoli petino, tudi enormno visoke pridelke imajo, zato so s presežki krompirja preplavili druge evropske države,« je dejal Okorn.
Prehranski varuh Branko Ravnik je za Dnevnik izpostavil, da se Nemčija odvečnega krompirja znebi tako, da ga po deset centov za kilogram prodaja v druge države. Če k temu prištejemo stroške prevoza, ki znašajo pet centov, slovenski uvozniki za kilogram nemškega krompirja odštejejo smešnih petnajst centov. Po naših informacijah naj bi bili med uvozniki krompirja tudi posamezni večji slovenski kmetje, ki so organizirani kot podjetja ter so si uredili hladilnice in pakirnice.
Košarica je spremenila navade potrošnikov
Ravnik je v pisnih izhodiščih za sredin sestanek z deležniki v verigi preskrbe s hrano o prehranski draginji, ki ga je sklicala kmetijska ministrica Mateja Čalušić, zapisal, da ga pridelovalci in predelovalci dnevno pozivajo k ukrepanju. Izpostavljajo težave s krompirjem in zelenjadnicami, sramotne cene v akcijah, ki ne odražajo realne cene hrane, agresivno in zavajajoče oglaševanje trgovskih blagovnih znamk, nujnost nadzora porekla v verigi, masnih bilanc, cenovnih razmerij v verigi preskrbe s hrano, nemoč in brezup pri pogajanjih, zaračunavanje visokih stroškov in stiskanje pri cenah. Na drugi strani verige pa trgovina poziva k zmanjšanju administrativnih bremen.
Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da vlada pripravlja ukrepe (razmišlja tudi o regulaciji maloprodajnih cen) za zajezitev naraščanja cen hrane. Ravnik meni, da država ne more posegati v ekonomijo, saj se ta odziva po svoje. Zelo dober primer nesmiselnosti takšnega posega je bil po Ravnikovem prepričanju vladni popis cen košarice osnovnih živil. »Ko sem nastopil mandat varuha, so mi prav vsi deležniki pošiljali jasna sporočila, da je košarica naredila dolgoročno izjemno škodo. Ne bom dvomil o njenih kratkoročnih učinkih, na dolgi rok pa te stvari delujejo v popolnoma napačno smer,« je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pisno opozoril Ravnik in dodal, da to potrjujejo tudi analize nakupnih navad. »Vsi rezultati kažejo, da so se navade potrošnikov po košarici spremenile. Prej je bilo potrošnikom poreklo hrane zelo pomembno, zdaj pa je visoko na prvem mestu cena. Posledično se je spremenila tudi struktura nabave živil, saj kupci iščejo cenejša. Izjemno se povečuje tudi prodaja trgovskih blagovnih znamk,« je za Dnevnik poudaril prehranski varuh.
Se lahko cenovna norija ponovi tudi pri zelenjavi?
Po Ravnikovem mnenju je za stabilen trg potrebna stabilna prehranska veriga, torej (pogodbeno) sodelovanje vseh njenih členov – od kmetov prek živilcev do trgovcev. »Slovenski trg je tako majhen, da lahko že minimalne spremembe na zunanjih trgih ob izostanku resnega sodelovanja in zavezanosti k sodelovanju pomembno vplivajo na maloprodajne cene. Praviloma imajo uvoženi izdelki višjo ceno, če niso predmet špekulativnih nakupov,« je prepričan Branko Ravnik.
Dodal je, da se odsotnost poštenih razmerij v verigi kaže ravno pri govejem mesu, katerega cene najbolj nenadzorovano naraščajo. »Zaradi cenovne vojne me skrbi, da se lahko podobno zgodi tudi v sektorju zelenjave in da bomo v naslednjih letih tudi tu mrzlično iskali rešitve, kako obrzdati cene,« je opozoril Ravnik. MKGP je predlagal, da bi stabilno verigo za začetek vzpostavili pri krompirju in zelju, s katerima smo lahko po njegovem mnenju brez težav samooskrbni.
