Konec marca se je minister za zdravje Janez Poklukar v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov – EPSCO. Zdravstveni ministri in ministrice so med kosilom razpravljali o dolgem covidu. Poklukar je želel na kosilu postreči s slovenskimi podatki in je strokovni skupini za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar predhodno poslal več vprašanj. Ministra je med drugim zanimalo, koliko bolnikov in bolnic v Sloveniji ima dolgi oziroma kronični covid in katera so prednostna raziskovalna področja v Sloveniji v zvezi z dolgim covidom. Ministra je še zanimalo, ali je Slovenija spremenila organizacijo oskrbe teh bolnic in bolnikov.
Slovenska stroka ne pozna strokovnih odgovorov
Poklukar na kosilu v Bruslju ni imel povedati veliko vsebinskega. »Svetovalna skupina nima na voljo podatkov o številu bolnikov z dolgotrajnim covidom,« mu je namreč odgovorila Mateja Logar. »Te osebe se pod različnimi diagnozami vodijo pri različnih specialistih. Trenutno ni bilo sprememb v organizaciji oskrbe.« Skupina se je na sestanku 23. marca sicer strinjala, da bi bilo pomembno postaviti kriterije za diagnosticiranje dolgotrajnega covida in vzpostaviti posebno šifro za diagnozo, kar bi omogočalo lažje zbiranje podatkov in prilagajanje zdravstvenih storitev. »Smotrno bi bilo izvesti tudi raziskavo, s katero bi po vzoru Združenega kraljestva in Danske dobili podatke o obsegu problema v Sloveniji,« še piše v zapisniku skupine, ki ga je pridobil Dnevnik.
Ali bo ministrstvo udejanjilo predloge strokovne skupine? »Ministrstvo za zdravje je upravni organ s področja zdravstva in ne strokovni organ,« je odgovorilo na vprašanje Dnevnika. »Vaša vprašanja se nanašajo na strokovne smernice. Kot nam je znano, na infekcijski kliniki UKC Ljubljana pripravljajo priporočila skladno z usmeritvami Evropskega združenja za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni.«
Ni res, da se ministrstva za zdravje ne tiče organiziranje zdravljenja posamičnih bolezni. V preteklosti je pri tem sodelovalo že večkrat. Prek državnih programov za posamezne bolezni se je denimo vključevalo v obvladovanje zdravstvenih stanj, ki predstavljajo veliko breme za prebivalce in zdravstveni sistem.
Pozimi ugasnila tudi raziskava
o vplivu pandemije
Podatki iz raziskave o vplivu pandemije na življenje SI-PANDA, ki jih je objavljal NIJZ, kažejo na zelo visok delež ljudi z zdravstvenimi težavami po covidu-19. Pomembno je, da se zdravstveno stanje prebolevnikov spremlja daljši čas, so ob tem zapisali na NIJZ. Kljub temu je vmes ugasnilo celo posredno spremljanje razširjenosti dolgega covida prek omenjene raziskave. Zadnji izsledki so bili objavljeni januarja in so pokazali, da je imelo mesec dni po preboleli okužbi težave skoraj 78 odstotkov prebolevnikov. Najpogosteje so navajali slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o čemer je poročala več kot tretjina prebolevnikov. V vseh valovih raziskave je bilo povprečno število težav enako, so ugotavljali na NIJZ, kjer trenutno razmišljajo o ponovni vpeljavi raziskave SI-PANDA. Zagnali bi jo jeseni, vanjo pa bi zajeli posledice pandemije z dolgim covidom vred.
Zdravstveno stanje prebolevnikov nameravajo na NIJZ spremljati tudi prek projekta, ki so ga pripravili z ljubljansko filozofsko fakulteto in ki predvideva podrobnejše analize o dolgem covidu. Za zdaj je poročanje zdravstvenega sistema o dolgem covidu omejeno na posamične diagnoze. Prebolevniki so na primer zajeti med bolnike s težkim dihanjem, so ponazorili na NIJZ, a je »iz administrativnih zbirk zelo težko ugotoviti, kateri simptomi so dejansko posledica dolgega covida in kateri so se morda pojavili neodvisno«. Na pojasnila UKC Ljubljana, kaj bodo zajeli v priporočilih o obravnavi tega stanja in kakšni so trenutni napotki, še čakamo. x
