Pred natanko dvema tednoma, bila je sobota, se je v kabinetu predsednika vlade oglasila znana odvetnica in nadzornica Mateja Čuk Orel. Sestala se je z državnim sekretarjem za nacionalni jedrski program Danijelom Levičarjem, ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom ter nekaterimi drugimi državnimi sekretarji. Govorili so o Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki je ravnokar prestala javno obravnavo in naj bi jo po besedah premierja Roberta Goloba vsak čas vložili v parlamentarno proceduro. Tri dni kasneje, v torek, se je Mateja Čuk Orel znova oglasila v premierjevem kabinetu, sestava prisotnih in tema sestanka je bila enaka. Noben od omenjenih dveh sestankov ni zabeležen med lobističnimi stiki aplikacije Erar.
Brez računa
»Prejela sem povabilo s strani državnega sekretarja Danijela Levičarja in ministra Bojana Kumra, da kot pravna strokovnjakinja na področju energetskega prava na njihovi delovni skupini podam svoj pogled na osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji,« je namen svojega obiska pojasnila omenjena odvetnica ter posebej poudarila, da je bila tam kot pravna strokovnjakinja in ne v imenu oziroma po pooblastilu katere od državnih družb, ki jih nadzira. Dodala je še, da sama meni, da v tem primeru ne gre za lobistični stik.
V kabinetu predsednika vlade so, podobno, na kratko pojasnili, da se je Mateja Čuk Orel kot pravna strokovnjakinja s področja energetskega prava udeležila dveh sestankov v kabinetu predsednika vlade, ki sta bila namenjena izmenjavi pogledov na osnutek resolucije. »Lobističnega stika nismo prijavili, ker je gospa Čuk Orel le podala mnenje k predlogu resolucije,« so pojasnili. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so k temu dodali, da zakon o državni upravi predvideva, da minister za obravnavo strokovnih vprašanj oziroma za svetovanje ustanovi strokovni svet. Če v tem svetu sodelujejo zunanji strokovnjaki in pri tem delujejo izključno v javnem interesu in ne v interesu zasebnih interesnih organizacij, ne gre za lobiranje, so izpostavili. Če pa bi predstavniki ministrstva ali kabineta zaznali, da določen zunanji strokovnjak ne deluje zgolj v javnem interesu, temveč poskuša vplivati na odločitve, bi morali to prijaviti kot lobističen stik.
Da državni sekretarji v kabinetu predsednika vlade iščejo pomoč oziroma mnenje zunanjih pravnih strokovnjakov, je torej povsem legalno in legitimno. Vendar pa je v tem primeru, še zlasti, če zagotavljajo, da ne gre za lobiranje, na mestu pričakovanje, da za pravno pomoč tudi plačajo. Toda Mateja Čuk Orel računa za opravljene storitve ni izstavila. »Zato, da podam zgolj svoj pogled na že pripravljen osnutek brez kakršnega koli pisnega izdelka in da sodelujem v konstruktivnem pogovoru, ne izdam računa,« je pojasnila.
Nasprotje interesov
Vendarle pa sta neprijavljen (morebitni) lobistični stik in brezplačno pravno svetovanje znane pravne strokovnjakinje manjši težavi omenjenega sestanka: Mateja Čuk Orel je, kot rečeno, znana pravnica, ki je svojo kariero gradila v različnih državnih energetskih družbah. Odkar je mandat nastopila vlada Roberta Goloba je postala tudi nadzornica v državnem Telekomu, že od leta 2019 pa je nadzornica v državni družbi Gen energija. Slednja ima na področju jedrske energije bržkone največje interese, saj bo med drugim investitorica v načrtovani drugi blok Jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Od tam se pravzaprav poznata tudi z Danijelom Levičarjem, saj je družbo Gen energija nadzirala že v času, ko je Levičar še sedel v upravi te družbe in skrbel za projekt JEK 2.
Prav zaradi interesov Gen energije na področju jedrske energije se je Mateja Čuk Orel v opisanem primeru znašla v morebitnem nasprotju interesov. Nasprotje interesov, kot ga opredeljujejo v Združenju nadzornikov Slovenije, nastane, ko je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana nadzornega sveta ogroženo zaradi vključevanja njegovega osebnega ekonomskega interesa, čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov.
Kot nadzornica omenjene družbe naj bi namreč Mateja Čuk Orel po kodeksu Slovenskega državnega holdinga delovala izključno v dobro družbe, zagovarjala interese družbe, ki jo nadzira, kot lastnici svoje odvetniške pisarne pa ji tega ni nujno treba. Kodeks Slovenskega državnega holdinga prav takim situacijam namenja posebno pozornost ter določa, da naj »podjetniške odločitve temeljijo na ustreznih informacijah ter oceni tveganj, ravnanje naj bo usmerjeno izključno k interesom podjetja (ki ga posameznik vodi ali nadzira, op.a.), ne sme biti podano kakršnokoli nasprotje interesov«.
Zato je na mestu vprašanje, zakaj se je državni sekretar Levičar za mnenje o resoluciji ob kopici pravnih strokovnjakov iz energetike za mnenje odločil vprašati prav pravnico, ki je hkrati tudi nadzornica družbe Gen.
