Ministrstvo za finance s svojo odločitvijo, da davčnih ukrepov za podporo stanovanjski politiki oziroma davka na stanovanjsko premoženje v tem mandatu ne bo, poznavalcev ni posebno presenetilo, saj so že ves čas opozarjali, da sprejemanje »nepriljubljenega« davka v zadnjem letu pred volitvami ni posebno realno. Hkrati obžalujejo, da se je politika, če je na tem področju sploh imela iskrene namene, projekta lotila prepozno in na neustrezen način.
»Kot stroka zelo obžalujem, da Slovenija spet ni zmogla tega davčnoevolucijskega koraka in bo še naprej po obdavčitvi premoženja na dnu med evropskimi državami, pri vrhu pa po obdavčitvi plač. Mislim, da so v vladi postali žrtev svojega lastnega zelo neposrečenega predloga iz lanskega decembra in si preprosto niso več upali storiti kakšnega zmernejšega koraka. To je škoda za Slovenijo, za bogataše pa ne,« je odločitev ministrstva komentiral Marko Novak, predsednik Nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija.
Spoznali zmoto
Na ministrstvu so pol leta po tem, ko so predstavili svoja izhodišča za obdavčitev stanovanjskega premoženja, ki so naletela na številne kritike, priznali, da ta niso bila ustrezna in da je treba predhodno sprejeti še nekatere druge ukrepe, na kar jih je strokovna javnost sicer opozarjala že dolgo. Na ministrstvu so, spomnimo, predlagali obdavčitev po zelo visoki, 1,45-odstotni stopnji, in sicer nerezidenčnih nepremičnin, izvzeli pa so vse nepremičnine, v katerih lastniki prebivajo, ne glede na vrednost in velikost, kar je sprožilo kritike, da bi bil takšen davek nepravičen in nesorazmeren, vodil bi v izogibanja in glede na zamišljeno olajšavo za oddajanje lahko celo v višje najemnine. V strokovnih krogih so se med drugim neuradno pogovarjali o izboljšani različici premoženjskega davka, po kateri bi bila obdavčitev 0,5 odstotka od skupne vrednosti nepremičnin, hkrati pa bi bile obdavčene nad vrednostjo 300.000 evrov. Takšen davek bi nadomestil zastarel in neučinkovit davek od premoženja iz zakona o davkih občanov iz davnega leta 1988. A je zadeva za zdaj padla v vodo.
Za izboljšanje pravne varnosti in sistema registracije
Na ministrstvu poudarjajo, da je pred nadaljevanjem aktivnosti glede obdavčitve premoženja treba okrepiti pravno varnost lastnikov, ki so pripravljeni oddajati stanovanja, ob hkratni učinkoviti zaščiti pravic najemnikov, pa tudi poskrbeti za hitrejše in učinkovitejše reševanje najemnih sporov.
V pripravi pa so tudi izboljšave sistema registracije najemnih pogodb, s čimer naj bi prispevali k večji pravni preglednosti in učinkovitejšemu nadzoru nad stanjem na trgu najemnih stanovanj, kjer je precej razširjeno sivo in tudi črno oddajanje. Ministrstvo za finance je ravno ta teden v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, po katerem bi morale fizične osebe poročati o sklenjenih najemnih pogodbah neposredno v evidenco trga nepremičnin, in sicer v roku 15 dni od sklenitve pogodbe oziroma najkasneje en dan, preden se bo najemnik vselil v stanovanje. Nadzor bo izvajal Furs, ki bo izrekal tudi globe. Novi način naj bi veljal od 1. septembra 2026 dalje.
Čakajo na konkretne predloge
Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami, kot pozitivno ocenjuje, da je strokovna razprava, ki se je razvila ob objavi izhodišč za davek na stanovanjske nepremičnine, pristojnim pokazala, da obstajajo drugi ukrepi, s katerimi bi lahko hitreje in ustrezneje dosegli nekatere cilje na področju stanovanjske politike, na kar je sicer stroka opozarjala že dolgo. Kot pravi, so bili tudi že povabljeni k oblikovanju nabora ukrepov. »V tem delu smo predvsem ponovili naše že večkrat podane predloge za izboljšanje pravnega položaja najemodajalcev in zmanjšanje davčnega bremena za dolgoročno oddajanje stanovanjskih nepremičnin, kar bi lahko pomembno povečalo ponudbo stanovanj na najemnem trgu. Upam, da bomo v kratkem dobili seznam konkretnih predlogov, ki jih nameravajo upoštevati, in da bomo povabljeni na nadaljnja usklajevanja v postopku priprave končnih rešitev ter s tem prispevali k boljšim rezultatom.«
Kljub temu Udovič poudarja, da bi bilo treba razpravo o uvedbi pravega in poštenega nepremičninskega davka čim prej nadaljevati in pri tem vključiti relevantno stroko. Kot so v zbornici že predlagali, bi bilo pri tem treba razmisliti o ustrezni davčni stopnji glede na namen rabe, o izvzemu stanovanjskih nepremičnin do določene površine/vrednosti, o davčnih olajšavah (za dolgoročno oddajanje), davčnih obremenitvah za nezasedena stanovanja …
V stroki je konsenz, da potrebujemo prenovljen nepremičninski davek, ki bi kot tak nadomestil zastarelo, arbitrarno in ustavno sporno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), katerega zaračunavanje je ustavno sodišče že pred več kot desetletjem dopustilo samo začasno do drugačne ureditve, saj gre za izviren prihodek občin.
