Ker je povpraševanje po (poživitvenem) cepljenju proti covidu-19 izrazito upadlo, so članice Evropske unije obsedele na milijonih neporabljenih odmerkov. Skupina držav – med njimi je tudi Slovenija – je zato že lani začela pritiskati na evropsko komisijo, naj čim prej sklene novo pogodbo z največjim dobaviteljem, nemško-ameriškim farmacevtskim dvojcem Pfizer in BioNTech, ter se dogovori za bistveno zmanjšanje dobavljenih količin.
Osnovno pogodbo, v vrednosti 35 milijard evrov, je evropska komisija podpisala maja 2021. Z njo se je EU zavezala od Pfizerja in BioNTecha kupiti 900 milijonov odmerkov cepiva, z možnostjo nakupa dodatnih 900 milijonov odmerkov. V skladu s pogodbo bi farmacevtski podjetji dobavili 450 milijonov odmerkov v letih 2021 in 2022, 450 milijonov pa letos.
Z dogovorom prepolovili predvidene dobave
Po več kot dveh mesecih pogajanj je komisarka evropske komisije za zdravje Stella Kiriakides konec maja letos sporočila javnosti, da jim je uspelo skleniti nov dogovor s Pfizerjem in BioNTechom. Za koliko so zmanjšali količino odmerkov, v Bruslju niso hoteli razkriti, prav tako niso sporočili, za koliko se je skrčila vrednost pogodbe.
Konkretnejše informacije o sklenjenem dogovoru je razkrilo avstrijsko ministrstvo za zdravje. Po prvotni pogodbi bi morala Avstrija kupiti devet milijonov odmerkov, v skladu s spremenjeno pogodbo bo prejela »le« še 4,1 milijona odmerkov. Sklenjeni dogovor tudi omogoča, da države že dobavljene odmerke zamenjajo z najbolj posodobljeno različico cepiva, je sporočilo ministrstvo in dodalo, da pričakuje prihranke v visokem dvomestnem milijonskem znesku.
Slovensko ministrstvo za zdravje je ta teden sporočilo, da sklenjeni dogovor prilagaja pogodbene količine epidemiološkim razmeram in projekcijam oziroma zmanjšuje količine že naročenih odmerkov, podaljšuje rok prevzema cepiva do vključno leta 2026 ter omogoča tudi možnost dobave dodatnih odmerkov do konca izteka pogodbe v primeru poslabšanja epidemioloških razmer in nadaljnji dostop do cepiv, ki so prilagojena novim različicam virusa, takoj ko jih odobrijo regulativni organi.
Slovenija bo privarčevala dvomestni milijonski znesek
Konkretnih številk in zneskov iz sklenjenega dogovora ministrstvo ni bilo pripravljeno razkriti Dnevniku. Če sklepamo iz avstrijskih podatkov, bo Slovenija v skladu z dogovorom morala prevzeti dober milijon odmerkov manj, kot je sprva načrtovala. Če upoštevamo še neuradni podatek, da EU plačuje 19,5 evra po odmerku, za vsak odpovedan odmerek pa bo treba plačati odškodnino, utegne Slovenija privarčevati vsaj deset milijonov evrov.
Po podatkih (NIJZ) je Slovenija prejela 7.292.375 odmerkov cepiva proti covidu-19 različnih proizvajalcev. Porabila je 3.090.445 odmerkov, zavrgla jih je 1.633.138 in podarila 844.000. V skladiščih je po podatkih NIJZ še 1.495.396 odmerkov. Nekaterim rok poteče že danes.
Po mnenju in projekcijah stroke bomo do leta 2026 za cepljenje proti covidu-19 potrebovali približno milijon odmerkov cepiva, je še odgovorilo ministrstvo pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana. Slovenija mora poleg cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech v prihodnosti prevzeti še 40.000 odmerkov beljakovinskega cepiva proizvajalca Novavax. V kontekstu teh napovedi kaže izpostaviti aktualni podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je bilo letos razdeljenih skupno 4205 odmerkov cepiva proti covidu.
Kdo naj se še cepi?
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ priporoča »sezonski poživitveni odmerek« s prilagojenim cepivom vsem osebam z večjim tveganjem za težji potek covida-19. To so posebno ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci domov starejših občanov in osebe, stare 60 let in več. Z drugim poživitvenim odmerkom se lahko cepijo vsi odrasli, če tako želijo. Cepljenje poteka vsaj tri mesece po zadnjem cepljenju ali preboleli okužbi.
Če se je s prvim poživitvenim odmerkom cepilo približno 60 odstotkov prebivalstva Evropske unije, je po drugega šla manj kot tretjina. V Sloveniji je prvi poživitveni odmerek prejelo 31 odstotkov prebivalstva, z dvema odmerkoma se je doslej cepilo nekaj več kot 80.000 oseb ali štirje odstotki prebivalstva.
»Cepljenje je v veliki meri pripomogli k temu, da smo obvladali pandemijo. Čeprav covid-19 ne velja več za izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni, še vedno pomeni grožnjo, ki nas bo verjetno spremljala tudi v prihodnje. Zato je bistvenega pomena, da tudi v prihodnjih letih ostanemo v pripravljenosti,« je še sporočila evropska komisarka Kiriakidesova.
