Mohamed Alzoubi, sirski pesnik, pisatelj in profesor arabskega jezika, je v Slovenijo prispel leta 2014. Takoj je zaprosil za mednarodno zaščito – odobrili so mu začasni azil za tri leta. Po izteku treh let je zaprosil za podaljšanje mednarodne zaščite, a so mu prošnjo zavrnili. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da podatki, ki jim jih je posredovala Slovenska obveščevalno-varnostna agencije (Sova), nakazujejo, da je Mohamed Alzoubi v preteklosti deloval proti Organizaciji združenih narodov (OZN) in proti svetovnemu miru. Katera so ta dejanja, Alzoubiju takrat niso razkrili. MNZ je v skladu s predpisi izdal odločbo o deportaciji. Alzoubi je tako postal prvi sirski begunec v Sloveniji, ki so mu izdali odločbo o deportaciji.
Neuspešne pritožbe
Alzoubi se je na odločitev MNZ pritožil na upravno sodišče, ki je odločitvi pritrdilo. Na pomoč je Alzoubiju priskočil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Pritožila sta se na vrhovno sodišče, ki je odločitev MNZ oziroma sodbo upravnega sodišča razveljavilo in zahtevalo obnovo postopka, sočasno pa je upravnemu sodišču naložilo, da obtoženca seznani z dejanji, ki naj bi jih storil proti OZN in svetovnemu miru.
Sledila je obnova postopka, ob koncu katerega je upravno sodišče še drugič zavrnilo Alzoubijevo prošnjo za mednarodno zaščito. Seznanili so ga tudi z dejanji, ki naj bi jih storil. Po besedah Alzoubijevega zastopnika Matevža Krivica iz tajnih informacij ni bilo razvidno, da bi obtoženi storil kar koli proti svetovnemu miru ali proti OZN. Po njegovih besedah so kot nevarne stike prepoznali povsem naključne stike Alzoubija z nekaterimi osebami, osumljenimi podpiranja terorizma, ne da bi obtoženi za to sploh vedel.
Vrhovno sodišče je po ponovljenem postopku upravnega sodišča temu pritrdilo. Strinjalo se je, da je obtoženi deloval zoper svetovni mir in OZN. Mohamed Alzoubi in Matevž Krivic sta se pritožila še na ustavno sodišče. To postopka ni sprožilo, ker obtoženi nima pravnega interesa za obravnavo, saj nima več prijavljenega prebivališča v Sloveniji. Ob tem je treba poudariti, da je Alzoubi izgubil vse državljanske pravice in posledično pravico do prebivališča v trenutku, ko je sodbo podalo upravno sodišče.
Še šest mesecev negotovosti
Po zadnji zavrnjeni pritožbi je pristojna policijska postaja Alzoubiju izdala dovoljenje, s katerim lahko v Sloveniji prebiva natanko šest mesecev. V tem času ne sme delati oziroma služiti denarja, prav tako ne sme prejemati državne pomoči. Alzoubi na ureditev svojega statusa tako v nenehni negotovosti čaka že šest let. Ker nima urejenega statusa, ne more poskrbeti niti za svoja mladoletna sinova, ki z mamo in babico, Alzoubijevo mamo, čakata v Siriji, niti za tretjega mladoletnega otroka, ki trenutno z materjo živi v Bosni in Hercegovini.
